Skupaj izberimo dobrotnika leta!
Akcije
Tipografija

V Novem tedniku predstavljamo tri izjemne posameznice iz naše regije, ki so kandidatke za naziv Dobrotnik leta. Bralci boste z glasovanjem izbrali dobrotnika iz naše regije, ki ga bo v nacionalnem izboru revije Novice Svet24 spoznala vsa Slovenija. Izpolnjen kupon lahko pošljete po navadni ali e-pošti v naše uredništvo do 26. aprila.

Marija Zemljič iz Laškega

Marija Zemljič je februarja letos dopolnila 82 let, a se še vedno nesebično razdaja za soljudi. Že skoraj vse svoje življenje je prostovoljka z izjemnim sočutjem in s posluhom za starejše. Slednje tedensko obiskuje na njihovih domovih ali v Domu starejših Laško.
Kljub skromnemu socialnemu in ekonomskemu položaju ter številnim zdravstvenim tegobam, ki jih prinesejo leta in vseživljenjsko fizično delo, Marija posameznikom dneve lepša tudi z drobnimi pozornostmi, ki jih ustvari s svojimi spretnimi rokami. Ob številnih spretnostih, ki jih obvlada, je tudi »kranceljpintarica« in v Hiši generacij Laško uči mlade in starejše izdelovanja rož iz kreppapirja.
Marija se rada druži tudi z najmlajšimi v Vrtcu Laško, saj je tako imenovana »babica« Hiše generacij Laško. Tako enkrat mesečno obiskuje najmlajše v vrtcu, se z njimi igra, ustvarja, jim pripoveduje zgodbe ter jih ljubeče stisne v naročje.
Marija pravi, da je v Hiši generacij Laško našla uteho, da je lažje premagala žalost, ki jo je doletela. »Zelo sem hvaležna vsem, da so mi pomagali, tudi ostarelim, ki jih obiskujem, da se lahko z njimi pogovarjam. Tako kot jaz pomagam njim, tudi oni pomagajo meni. Če jih ne obiščem vsak teden, me že pogrešajo in sprašujejo, kje sem bila, zakaj nisem prišla. Srečna sem, da se lahko družim z vsemi temi čudovitimi ljudmi,« pravi Marija, ki je že vrsto let dejavna tudi v Župnijski karitas Laško, kjer socialno ogroženim posameznikom pomaga kot prostovoljka.

Lorena Hus iz Celja

Lorena Hus je Dalmatinka, ki že več desetletij soustvarja celjsko dogajanje in je pomagala mnogim do bolj prijaznega življenja. Bila je med ustanovnimi članicami prvega ženskega lions kluba pri nas, ki je nastal pred 25 leti. S pomočjo kolegic iz kluba je pred približno desetletjem začela izvajati projekt Donirana hrana, ki je prerasel v največji projekt slovenskih lionsov.
V okviru slovenskega Lions distrikta organizira in izvaja izobraževanja za vse lions člane Slovenije, poleti bo prevzela še funkcijo mednarodne Lions direktorice.
Poleg Donirane hrane so v Mozaiku znani tudi po projektih Festival dežnikov, Tečem, da pomagam, Znani Celjani kuhajo ter po dobrodelnih stojnicah umetelnih slaščic. Vsa Lorenina družina je predana idejam lionizma. Z možem Dušanom, ki ga Celjani poznajo kot ustanovitelja prve zasebne lekarne v mestu, sta dejavna vsak v svojem klubu. Lorena si življenja ne zna predstavljati brez dobrodelnosti, pri čemer si baterije polni s soncem in z morjem. Še vedno se rada vrača v rojstni Zadar, čeprav je zanjo Celje tisto mesto, ki ga ima za svoj dom.

Nataša Privošnik iz Šempetra v Savinjski dolini

Je polna življenja, nasmejana in zgovorna. Le težko si predstavljamo, da je za njo 19 operativnih posegov, med njimi operacija tumorjev na možganih, prestala je štiri operacije srca, premagala raka, doživela možgansko kap in infarkt. Dve leti je ležala na postelji, bedela zgolj uro na dan. A se ni dala. Odločila se je, da se ne bo smilila sama sebi, in je življenje dobesedno vzela v svoje roke. Pri 52 letih je nov smisel našla v pohodništvu in plezanju. S prostovoljnim delom se ukvarja od konca srednje šole.  Dejavna je v Medobčinskem društvu invalidov Žalec, ki ga je nekaj časa vodila tudi kot predsednica. Kot pravi, le tisti lahko dobro razume invalide, ki je tudi sam v njihovi koži. »Bolj kot kdorkoli drug vem, kaj pomeni biti na postelji nemočen in odvisen od drugih,« pravi Spodnjesavinjčanka.
Bila je ena prvih, ki se je s še dvema prijateljicama dokopala do poplavljenih v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem ter jim je že od prvega dneva nesebično dostavljala najnujnejše življenjske potrebščine. Pri tem ji je šlo na roko poznavanje domačega terena.
Tako ali drugače telesno prikrajšanim pomaga tudi finančno. Del izkupička od knjige Je moje življenje gora, v kateri je avtorica Irena Štusej predstavila Natašino življenjsko zgodbo, namenja Plezalnemu centru Celje za plezanje invalidov, CUDV Črna na Koroškem za terapijo s konji in inPlanincem z različnimi primanjkljaji za inkluzijske pohode.

Foto: Andraž Purg, arhiv NT/Sherpa

 
 

Sledite nam