Bojana Avguštinčič

Ko se človek sprehodi skozi središče Vojnika, ga na pročeljih garaž in opornem zidu osnovne šole pozdravijo posebne poslikave, motivi škarjerezov, ki jih je pred več kot stoletjem ustvarila umetnica Doroteja Hauser. Njene silhuete, nekoč razstavljene v Celju, Ljubljani in tudi v tujini, so tako postale del sodobne podobe kraja. Kraj bo zdaj dobil tudi ulico, poimenovano po umetnici, ki je v Vojniku živela, ustvarjala in tudi tragično umrla.

Doroteja Hauser je bila dolga desetletja skoraj pozabljena. Šele pred približno desetimi leti so v Vojniku začeli obujati spomin nanjo. Najprej so se pojavile pobude za razstave in raziskave, nato so njeni škarjerezi dobili novo življenje v javnem prostoru. Motivi, ki jih je nekoč izrezovala v tišini svojega ateljeja, danes krasijo zidove vojniških stavb. Zdaj bo umetnica dobila še nekaj trajnejšega –ulico, ki bo nosila njeno ime.

Pobuda o poimenovanju pred leti umaknjena

Na območju nekdanje sušilnice, na katerem je pri koncu gradnja štirih večstanovanjskih stavb, je Občina Vojnik prepoznala priložnost, da Doroteji Hauser nameni prostor v sodobnem uličnem sistemu.

Že pred leti je bil Krajevni skupnosti Vojnik podan predlog za poimenovanje ulice po omenjeni umetnici, ki je med letoma 1921 in 1946 živela na Štalnerjevem hribu nad Vojnikom. Pobuda je bila marca 2018 uvrščena tudi na sejo vojniškega občinskega sveta, a je bila točka nato umaknjena z dnevnega reda, saj so svetniki menili, da na območju, na katerem še ni stavb in na katerem nihče ne živi, ni smiselno imeti nove ulice.

Zdaj vlagatelj na območju nekdanje sušilnice končuje gradnjo štirih večstanovanjskih stavb (dve sta že zgrajeni, še dve sta v gradnji), zato so svetniki tokrat soglašali z opredelitvijo nove ulice. Postopek poimenovanja je zahteval tudi pridobitev mnenj geodetske uprave in Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen ter pripravo elaborata in osnutka odloka.

Ulica Doroteje Hauser bo šla od križišča Ceste ob Hudinji približno šeststo metrov severozahodno do razcepa sedanje ulice Pot v Konjsko.

Več kot le ime na tabli

Z novo ulico bo Doroteja Hauser spet postala del vsakdana, ne le kot ime na tabli, temveč kot opomin, da so zgodbe, kakršna je Dorotejina, vredne spomina.Poimenovanje ulice je tudi simbolno dejanje, ki presega administrativne okvire. Je priznanje umetnici, ki je Vojniku ostala zvesta do svoje tragične smrti, menijo v Občini Vojnik.

Nik Jarh

Doroteja Hauser naj bi izstopala po svoji dobroti, odprtosti in pokončnosti. Čeprav je bila po rodu Nemka, je bila domačinom v Vojniku naklonjena, nikoli ni delila ljudi po narodnosti ali premoženju, otroci so jo oboževali.

Hauserjeva je bila rojena v Gradcu leta 1877 v ugledni meščanski družini. Kdaj se je s starši preselila v Vojnik, iz virov ni natančno znano, a gotovo je, da je bila tam nastanjena vsaj od leta 1921. Tedaj so se namreč v celjskih časopisih začele pojavljati objave o njenih razstavah doma in v tujini. Dorotejin stric je bil podjetnik, v Celju je imel svoje podjetje. Njena babica je živela v Vojniku in tako se je tudi Dorotejina družina v nekem času preselila tja.

Doroteja Hauser je živela umetniško boemsko življenje na Štalnerjevem hribu, in sicer v hiši, ki je bila hkrati njen dom in atelje. Tam so nastajali njeni portreti, krajine, tihožitja in predvsem miniaturni škarjerezi, ki so ji prinesli prepoznavnost v srednjeevropskem prostoru. Žal se njena zgodba ni končala srečno. Umrla je v ne povsem pojasnjenih okoliščinah pol leta po koncu druge svetovne vojne, januarja 1946. Stara je bila 68 let.

Nik Jarh

Umetnica tudi v romanu in galeriji

Pomembne korake k ohranjanju spomina na Dorotejo Hauser sta naredila Mila Kočevar, ki je o umetnici napisala obsežen roman, in Jože Žlaus, goreč zbiratelj Dorotejinih del in utrinkov iz njenega življenja. Del ustvarjanja umetnice je predstavljen v Žlausovi Galeriji Piros v Globočah. Z raziskovanjem umetničinega življenja se je veliko ukvarjal tudi ljubiteljski zgodovinar Marko Zdovc iz Vojnika.