© 2026 NT&RC, d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Dušanov odhod, prelomen in zgodovinski celjski (in slovenski) trenutek


Dean Šuster
31. 5. 2026, 14.55
Posodobljeno
01. 06. 2026 · 06:17
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Zakaj so na Špici po smrti Dušana Konde solze sprva ostale v očeh?

Dušan Konda
Andraž Purg
Dušan Konda

Dolgo sem sedel pred tipkovnico in strmel v ekran. Karkoli mi je padlo na misel, se mi je zdelo patetično. Spominjam se zadnjega petka. Vsak pred svojim računalnikom sva z Dušanom spremljala kvalifikacije tekme svetovnega pokala v Tacnu za kajakaše. Na progi sta bila tudi njegova Tinči in Lanči.

Oba sta zadela vratca, toda naenkrat je Lan Tominc na lestvici skočil na 12. mesto, ki še vodi v finale, saj je nekdo od tekmecev dobil naknadno kazen. »Ne vem, kaj se dogaja, toda če ostane tako, hitiva v Tacen,« je rekel Dušan. Želel me je peljati tja, na imenitno prizorišče. ob progo, v VIP.

Ni minilo niti pol minute in tudi Tomincu je bil dosojen še en dotik. »Žal, Dean, pa drugič. A tako mi je žal.« »Se strinjam. Se vidiva, najbrž v nedeljo dopoldne,« so bile moje zadnje besedu Dušanu. Ta je dodal: »Pridi na Špico. Toliko ti moram povedati. A ne smem po telefonu.«

V nedeljo dopoldne sem na Frankolovem v avtu čakal sina in bral 546. stran avtobiografije nekdanje jugoslovanske filnske in gledališke zvezdnice Mire Furlan. Zaradi umetnosti razpeta med njenim Zagrebom in Beogradom je zaradi jastrebov »zbežala« v Združene države Amerike. Preživela je čustveno in psihično, ker se je umaknila pred jastrebi.

Dušan se ni uspel. V Vojniku je med vožnjo sledil direktoričin klic z grozno vestjo. Na Špici so že bili zbrani tekmovalci, trenerji, delavci … V tistem trenutku nisem videl solz. Šok je bil očitno premočan. Mlajši niti niso doumeli, da je možno kaj takega.

Nato so se ulile solze. Za človekom, ki je v Celje pripeljal državno prvenstvo na divjih vodah na skoraj povsem mirni Savinji. Za dobrotnikom, ki se je za svoje tekmovalce trudil do neba in nazaj. Za organizatorjem vrhunskih koncertov in dobrodelnih prireditev. Za človekom z genialnim spominom, ki je skoraj do konca zgradil hostel ob čolnarni in restavraciji.

Preberite še

E, moj Dušan(e). S tvojim odhodom je v vodo padla sodobna proga. Mlada garda te bo skušala naslediti, vsako leto se te bomo spominjali na memorialni tekmi. Najprej pa se ti bomo že danes z minuto molka poklonili v dvorani Zlatorog.

PS Hvala vsem, ki ste me poklicali. Očitno veste, kaj čutim do Dušana. Sožalje izrekam Dušanovim svojcem, prijateljem in vsem preostalim humanistom.

Novi tednik

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 NT&RC, d.o.o.

Vse pravice pridržane.