Ali Slovenci res umiramo (pre)več?
Zdravje
Tipografija

Marca je stranka SDS sklicala nujno sejo odbora za zdravstvo in na njej so člani Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlagali, naj pripravi analizo razlogov nihanja presežne umrljivosti v Sloveniji. Zaskrbela jih je namreč nedavna novica, da je Slovenija decembra prejšnjega leta z 21,3 odstotka zasedla neslavno prvo mesto, daleč nad evropskim povprečjem (9,3 odstotka). Ali torej Slovenci umiramo bolj kot preostali Evropejci?

Novica, da je Slovenija na vrhu evropske lestvice presežnih smrti, zagotovo zbode v oko. Matej Lahovnik, ekonomist in nekdanji politik, se je ob njej, denimo, takoj vprašal, zakaj se ministrstvo za zdravje ni odzvalo s kakšnimi posebnimi ukrepi. A brez konteksta se statistike ne sme ne brati ne razlagati. Na NIJZ so tako opozorili na to, da je bil po podatkih mreže EuroMOMO presežek umrljivosti v decembru 2023 vseeno manjši od presežka v obdobjih intenzivnih okužb z gripo na začetku leta 2017 in primerljiv s presežkom smrti v obdobju gripe v prvih tednih 2019. Na strani EuroMOMO, ki spremlja stopnje presežne umrljivosti po tednih, pa je z interaktivnega zemljevida možno razbrati, da je Slovenija praviloma celo med državami, ki imajo nizko stopnjo presežne umrljivosti in so precej pod evropskih povprečjem, nadenj pa se dvigne le izjemoma. Tako je novembra 2020, ko je tudi pri nas z vso močjo udaril covid-19, dosegla neslavni rekord s kar 91-odstotnim presežkom smrti. Približala se mu je tudi naslednjega novembra, ko je umrlo polovico več ljudi kot ponavadi v tem mesecu, ter decembra v letih 2021 in 2022, ko je obakrat umrlo za četrtino ljudi več od povprečja. Obakrat torej več kot lanskega decembra. Čeprav ne vedno prav veliko, smo bili lansko leto Slovenci resnično osem mesecev nad evropskim povprečjem presežne umrljivosti, zato se je po vzrokih vsekakor vredno povprašati. (TINA NIKA SNOJ, foto: Pexels)

Celoten prispevek preberite v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšel 4. 4. 2024. 

 
 

Sledite nam