Tudi gospodinja je lahko boginja
»Predpasnik je bil včasih obvezna oprema vsake gospodinje. Še danes v mislih vidim ›omo‹, kako si je vanj brisala roke ali mi je vanj obrisala jabolko, ki ga je pobrala na travniku. Nemalokrat mi je s kotičkom predpasnika obrisala kakšno solzico ali dve.« Tako pravi Barbara Penič iz Laškega, ki s pomočjo svojega šivalnega stroja ustvarja izdelke blagovne znamke Katrushka home fashions. Med njene najbolj prepoznavne izdelke sodijo predpasniki s cvetličnim vzorcem, ki spominjajo na obdobje 50. let prejšnjega stoletja. Takšen predpasnik je lahko po prepričanju sogovornice, ki obožuje kraj, kjer živi, in ki je tudi lokalna turistična vodnica, več kot le zaščita oblačil med kuhanjem. Med drugim je lahko magično ogrinjalo, ki da ženski super moč, da se z večjim veseljem loti hišnih opravil.

Barbara Penič je ustvarjalna že od malih nog. Odkar pomni, je risala ali kaj oblikovala. Kot najstnica je rada preurejala svojo sobo, odkar je na svojem, se rada posveča urejanju doma. »Moj dom je zame moje kraljestvo. Da se v njem dobro počutim, že vrsto let rada izdelujem kakšne stvari zase,« je dejala.
V Laškem je imela pred leti steklarsko delavnico, kjer se je ukvarjala z vitraji in s taljenjem stekla. Ko se je to poglavje njenega življenja končalo, ji je poleg redne službe manjkala dejavnost, s katero bi zaposlila svoje roke. Mikalo jo je, da bi začela izdelovati izdelke iz blaga, vendar se ji je šivanje zdelo znanstvena fantastika. Za izdelavo prtov ali prevlek za blazine je do takrat vedno prosila šiviljo. Nato se je opogumila in sedla za star šivalni stroj. »Sama pri sebi sem si rekla, če znam staliti steklo, se bom naučila tudi šivati.« Ogledala si je nekaj posnetkov na kanalu Youtube in začela ustvarjati manjše dekorativne punčke, prava kemija pa se je zgodila, ko je začela šivati predpasnike.
Spodbuda ali krinka
Predpasnik je bil včasih po besedah Barbare Penič uniforma. Gospodinje so ga oblekle že zjutraj in z njim zaščitile svoja oblačila, ki jih nekoč ni bilo v izobilju. Danes je večina žensk zaposlenih, skrb za dom pride na vrsto po službi. »Vsak dan nismo razpoložene za čiščenje. A predpasnik je lahko tudi magično ogrinjalo, ki nam da moč, da se lažje lotimo opravil. Lahko nam da tudi krinko. Kadar je hiša razmetana, ženska pa v svojem predpasniku bere knjigo ali gleda nadaljevanko, lahko ob nenapovedanem obisku reče, da je pravkar pospravljala,« hudomušno pove ustvarjalka iz Laškega.
Ob tem zarotniško doda, da sodobni gospodinji danes še zdaleč ni treba znati vsega, le vedeti mora, kje lahko vse potrebno dobi. »Hrano lahko gostiteljica naroči tudi v restavraciji. A ko jo lepo zloži na krožnike in postreže v slogu, je učinek domačnosti in topline dosežen.« Določene stranke predpasnik naročijo, da si ga nadenejo, ko doma gostijo družbo prijateljev. Tako gostiteljice na zabavi izstopajo in v sebi prebudijo boginjo. Ena stranka je predpasnik zavezala na lutko in ga ima v svoji kuhinji za okras. Sicer pa Barbara izdeluje še predpasnike, ki so primerni za delo na vrtu, in tudi takšne, ki jih rade uporabljajo različne ustvarjalke ali vzgojiteljice. V njeni delavnici med drugim nastajajo še prti, pogrinjki, prijemalke in podloge za vročo posodo, okrasni venčki za vrata, nakupovalne torbe. Ker bo kmalu velika noč, se iz blaga rojevajo tudi pisane kokoške in košarice za pirhe.
Rože in volančki
Čeprav ima v svojem domu rada umirjene barve, se pri ustvarjanju predpasnikov in dodatkov za dom izraža predvsem z blagom, potiskanim z rožami. Slednje so postale njen zaščitni znak. Tudi ko kupuje material, oko kar samo išče rožice, medtem ko drugi liki in vzorci ne pritegnejo njene pozornosti. »Vsi predpasniki izpod mojih rok so v slogu 50. let. Tudi bolj preprosti kroji zažarijo zaradi izbranega blaga, ki ga rada popestrim z volančki.«
Medtem ko je bilo včasih po mestnih jedrih kar precej trgovin z blagom, se njegova ponudba v zadnjem času seli na splet. Barbara Penič tkanine kupuje v tujini pri velikih prodajalcih, ki jo redno obveščajo o novostih. Tekstil rada prime v roke. Kupovanje na daljavo, ko se o materialu ne more prepričati na lastne oči, ji ni preveč pri srcu. Zaradi ukrepov za preprečevanje koronavirusa so lani nekatere trgovine omogočale le dostavo na dom, ne pa ogleda v prodajalni. Sogovornica si želi, da bi se razmere izboljšale, da bo lahko tkanine kmalu spet začutila med prsti.
Večino proda v tujino
Izdelke pod blagovno znamko Katrushka, kar je izpeljanka iz imen njenih hčera, Katarine in Maruške, prodaja v skoraj vse evropske države, a tudi v Avstralijo in na Novo Zelandijo. Največ povpraševanja beleži v Združenih državah Amerike. Pojasnila je, da je Američanom zelo pomembno, da imajo edinstvene, ročno narejene in trajnostne izdelke. Iz njihovih povratnih odzivov razbere, da cenijo osebno noto. »Nasploh več izdelkov prodam v tujino kot doma. Ampak tudi pri nas ljudje počasi vedno bolj občudujejo ročno narejene in kakovostno izdelane stvari ter se zavedajo, da je tudi cena temu primerna.« Za prepoznavnost svoje dejavnosti skrbi predvsem s pomočjo omrežja Facebook. Trgovinico si je ustvarila tudi na portalu Etsy, kjer so prisotni najrazličnejši ustvarjalci.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se