Na gradu Komenda na Polzeli bo do 20. marca na ogled slikarska razstava Moji utrinki. Gre za opus likovnih del Borisa Tkalčiča, ljubiteljskega slikarja in člana likovne sekcije KUD Polzela.

Na prvi pomladni dan, 21. marca, že vse od leta 1999 na pobudo Unesca obeležujemo svetovni dan poezije. Letos se bo odvil posebej poetičen program.

Na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah bo do konca junija na ogled razstava o življenju in delu grofice Adelme Van de Vaya – velike humanitarke, zdravilke, jasnovidke, spiritistke, svetovljanke in medialne pisateljice, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja živela v takratnih Konjicah. Ker letos mineva sto let od njene smrti, so letošnje leto v konjiški občini razglasili za Adelmino leto. Avtorica razstave je mag. Aleksandra Boldin.

TV Veseljak Golica ima ključno vlogo pri slovenski glasbi in kulturi, številni pa so danes razočarani, saj je slovenski operater televizijo umaknil s programske sheme

Nagrado žlahtna komedija je prejela uprizoritev Tatovi podob kolektiva The Feminalz v produkciji Zavoda Emanat. Tehnoburlesko Tatovi podob zaznamuje igriva, tudi spogledljiva provokativnost in neverjetno kratek reakcijski čas na aktualne družbene nesmisle.

Letos mineva 150 let od rojstva in 105 let od smrti duhovnika in prvega slovenskega umetnostnega zgodovinarja dr. Avguština Stegenška (1875-1920). Ob jubilejih so v Domu sv. Jožefa v Celju na ogled postavili razstavo o življenju in delu tega pomembnega, a predolgo spregledanega strokovnjaka, ki velja za pionirja raziskovanja slovenske sakralne umetnosti in umetnostne zgodovine ter za začetnika naše spomeniške topografije.

Občina Tabor in Pokrajinski muzej Celje sta v sodelovanju s Pošto Slovenije konec januarja v Domu krajanov Tabor slovesno predstavila priložnostno poštno znamko Veronika Deseniška. Ta spada v serijo znamk Znamenite osebnosti. Na pogodbeni pošti Tabor je do tega petka na voljo tudi žig prvega dne.

Letošnji slovenski kulturni praznik bo v Mestni občini Celje postregel s številnimi dogodki, za kar bodo poskrbeli javni zavodi in organizacije s področja kulture. Slavnostni uvod je bila osrednja občinska proslava v veliki dvorani Narodnega doma, na kateri so podelili priznanja celjske zvezde na področju kulture. Dogodek je bil včeraj, slavnostni govornik je bil režiser Luka Marcen, program pa je zasnovala Mateja Kokol z mladimi celjskimi umetniki. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

V številnih občinah na Celjskem bodo danes osrednje prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Mestna občina Celje bo na današnji slovesnosi podelila priznanji za najvidnejše dosežke na področju kulture za obdobje preteklih dveh let Celjske zvezde. V Laškem bodo podelili priznanja Aškerčevim nagrajencem. Za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini bo podeljeno priznanje zlati možnar. V Žalcu bodo podelili Savinova odličja.  

V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje so 24. januarja premierno uprizorili predstavo Sen kresne noči avtorja Williama Shakespearja. Režiral jo je Jaša Koceli. Navdušila je celotna zasedba, a izstopal je predvsem mladi del, in sicer Lucija Harum, Maša Grošelj, Urban Kuntarič in Lovro Zafred, ki so s svojo igro očarali. Poleg odličnih nastopov je predstava postregla tudi z izjemno scensko podobo in glasbo, ki sta celotnemu dogajanju dali poseben pravljični pečat, kar je tudi sicer eden glavnih elementov dogajanja. S premiero te romantične komedije je SLG Celje gledalce hkrati ogrelo za prihajajoče Dneve komedije, ki se bodo začeli 3. februarja.

Danes se v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje začenjajo že tradicionalni Dnevi komedije. Letos bo festival zaznamoval bogat spremljevalni program, tokratna posebnost je tudi popolnoma neodvisna selektorica, dramaturginja in teatrologinja Tereza Gregorič, ki je v tekmovalni program uvrstila osem predstav. Strokovno žirijo bodo letos sestavljali igralka Miranda Trnjanin, dramatik, dramaturg, scenarist in vsestranski umetnik Nebojša Pop – Tasić ter dramaturginja in piska Tajda Lipicer.

Včeraj so prihajajoči kulturni praznik, Prešernov dan, počastili v občini Šentjur. Osrednja pozornost je bila letos namenjena premieri filmske pripovedi o društvih in kulturnih organizacijah, ki delujejo v tamkajšnjemu Centru kulture Gustav, ter podelitvi priznanj uspešnim kulturnim ustvarjalcem.

Žička kartuzija je najstarejša kartuzija v Srednji Evropi, saj je bila ustanovljena v 12. stoletju kot prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije ter prva od štirih kartuzij na Slovenskem. Sčasoma je nekdanji samostan kartuzijanskega belega reda postal evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh, danes je spomenik državnega pomena. Po več obnovah je samostanski kompleks turistično privlačen, saj ponuja številne vsebine, ki temeljijo na vrednotah kartuzijanov oziroma poštenem odnosu do ljudi in narave.

Robert Gajšek, upokojeni ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur, je velik ljubitelj znanosti in fotografije, pri čemer oboje tudi prepleta. V zadnjem času se posveča infrardeči fotografiji. Tovrstne posnetke je poslal na natečaj Življenje v drugačni barvi, ki ga organizira izdelovalec posebne opreme za infrardeče fotografiranje iz Združenih držav Amerike. Sodelujoči so na natečaj, ki je imel 12 tekmovalnih kategorij, poslali več kot tri tisoč posnetkov. Gajšek je s posnetkom Donačke gore v infrardeči tehniki chrome candy osvojil drugo mesto. Njegovo nagrajeno fotografijo je poobjavila še spletna izdaja ameriške poslovne revije Forbes.  

Bliža se Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ki ga v Celju vsako leto praznujejo s podelitvijo priznanj celjske zvezde za dosežke na področju kulture. V Celju je nabor kulturnih ustvarjalcev in organizacij bogat, raznolik in kakovosten, priznanje za najvidnejše dosežke na področju kulture za obdobje preteklih dveh let pa bosta na slovesnosti 6. februarja prejela plesalka Mojca Majcen, ki je s pomočjo umetniške ekipe idejno zasnovala prvo »potopitveno« gledališče na Celjskem – »Celjski Vsi«, ter Muzej novejše zgodovine Celje za prenovo Fotohiše Pelikan, so sporočili iz Mestne občine Celje.

V krajih na Konjiškem so ponosni na bogato zgodovino, zato spomin nanjo negujejo spoštljivo. Kot poudarja konjiški župan Darko Ratajc, je kulturna dediščina nadvse dragocena, saj soustvarja identiteto lokalne skupnosti. Letos bodo posvetili posebno pozornost trem pomembnim obletnicam: 860-letnici Žičke kartuzije, 100-letnici smrti velike humanitarke in spiritistke Adelme von Vay ter 70-letnici prve izdaje pesmi Huda mravljica v knjižni obliki. Napisal jo je Branko Rudolf, ki se je rodil v Slovenskih Konjicah. V celem letu se bo zvrstilo več jubilejnih dogodkov in druženj.  

 Klub prijateljev Juneževe domačije iz Rogaške Slatine je pred dnevi organiziral tradicionalno prireditev "Furež" ter tako spomnil na navade ob nekdanjem velikem kmečkem prazniku oz. kolinah.