Na Vrhniki lahko pijemo Cankarjevo kavo, na dobrosrčnost našega največjega slovenskega pesnika opozarjajo Prešernove fige. Tudi družina skladateljev in zdravnikov Ipavcev iz Šentjurja ponuja številne iztočnice, ki lahko postanejo navdih v kulinariki in turistični ponudbi. Takšno priložnost so že zaznali v Šolskem centru Šentjur, kjer so v letu Josipa Ipavca za dijake pripravili tekmovanje v pripravi sladice, povezane z znamenito šentjursko družino. Da iz Šentjurja izvira avtor prvega slovenskega baleta pri nas, pa v Zgornjem trgu opozarjajo možički, ki so jih izdelali učenci šentjurskih osnovnih šol.
Si bodo gostje ob obisku Šentjurja morda kdaj v prihodnosti v katerem od gostišč po okusnem kosilu za sladico naročili Ipavčevo bogatinko? Temelje za to so osnovali v Šolskem centru Šentjur, kjer so ob stoti obletnici smrti Josipa Ipavca, ki jo obeležujemo na ravni vse države, za dijake pripravili tekmovanje v pripravi sladice, povezane z omenjeno družino. »Na skladatelje in zdravnike Ipavce smo zelo ponosni, to so zelo pomembne osebnosti za Šentjur. Še en razlog za organizacijo tekmovanja je, da na šolskem posestvu v lastni drevesnici vzgajamo mladike Ipavčeve bogatinke. Gre za staro vrsto jablane. Gojil jo je Josipov oče, zdravnik, skladatelj, sadjar in župan Gustav Ipavec, ob pomoči brata Benjamina Ipavca in župnika Dragotina Ferdinanda Ripšla. Sladico smo poimenovali po tej vrsti jablane,« je povedala učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva v šolskem centru Elizabeta Paska Selić.
Dijaki so imeli povsem proste roke pri snovanju sladice, edini pogoj je bil, da mora slastni zalogaj vsebovati jabolko in med, saj se lahko Šolski center Šentjur pohvali tudi z lastnim čebelnjakom. Komisijo je najbolj prepričal izdelek dijakinje Nike Novak iz Celja, ki o družini Ipavec pred tekmovanjem ni vedela veliko. »Najprej sem razmišljala, da bi spremenila kakšen že obstoječ recept. Ko smo dobili navodilo, naj v sladico vključimo med in jabolko, sem zgrabila priložnost in ustvarila nekaj svojega,« je povedala. Razmišljala je, katero sestavino bi dodala medu, in se spomnila na grški jogurt, kar se ji zdi odlična kombinacija. Tako je nastala rahla krema, v katero je Nika »skrila« karamelizirane koščke jabolk. Vse skupaj je zasnovala v obliki kupole, čemur v slaščičarskem žargonu pravijo mini mousse.
Ko se možiček na ogled postavi
Obiskovalce Zgornjega trga že nekaj časa z oken nekaterih hiš pozdravljajo možički, lutke, ki spominjajo na istoimenski balet Josipa Ipavca iz leta 1901. Omenjene lutke so delo učencev vseh šestih šentjurskih osnovnih šol. Mladi ustvarjalci so svoje izdelke ustvarili pod mentorstvom učiteljev tehnike in tehnologije, k izdelavi sta jih spodbudili tamkajšnja knjižnica in občina.
Akcijo je koordiniral učitelj Uroš Cingl, ki tehniko in tehnologijo uči v OŠ Franja Malgaja in OŠ Dramlje. Zaradi epidemioloških razmer so učenci lutke izdelovali doma. Učitelji so jih decembra lani na videokonferenci seznanili z idejo, s postopki izdelave, z materialom ter jih opozorili na varnost pri delu. Učenci so lahko pri ustvarjanju možičkov iz lepenke prepletali znanje različnih predmetov – likovne in glasbene umetnosti, slovenščine ter zgodovine. S sodelovanjem so razvijali odnos do dediščine, ki so jo v njihovem domačem kraju zapustili skladatelji Ipavci. Projekt je med drugim prispeval k povezovanju in sodelovanju učencev, učiteljev in osnovnih šol v občini.
Od klasičnih do modernejših
Ana Marie Kantužer iz 8.b-razreda OŠ Dramlje se je izdelave možičkov na primer lotila ob pomoči sestre. Skupaj sta iz kartona izrezali želeno obliko in pobarvali izdelke. Vsakega od treh sta poslikali v svojem slogu. »S pomočjo svetovnega spleta sem poiskala nekaj namigov in naslikala različne motive ter barve oblačil. Dokler se nisem učila o Josipu Ipavcu, še nisem slišala za njegov balet Možiček,« je povedala.
Njen mentor je omenil, da so nekateri učenci izdelali lutke v obliki možička kopitljačka, ki se mu premikajo roke in noge, nekateri so različne dele lutke zlepili v značilno obliko. Učitelji so mladim ustvarjalcem predlagali, naj izdelajo možičke, ki bi spominjali na slog oblačenja s konca 19. in z začetka 20. stoletja. »Sam sem svetoval, naj bodo učenci pozorni pri izbiri pokrival, naj razmislijo o brkih, bradi. Nekateri ustvarjalci so izdelali tudi sodobnejše lutke. Določeni so svoje izdelke poslikali z barvami, drugi so uporabili volno ali jih oblekli v različno blago. Prejeli smo tudi možička, oblečenega v džins, ki spominja na kavboja. Nekateri učenci so se odločili za ženske lutke, naredili so ženičke, skratka, izvirnosti jim ni manjkalo,« je dejal učitelj tehnike in tehnologije ter dodal, da bodo več izdelkov na to tematiko učenci v posameznih šolah še izdelovali.
Foto: Arhiv Šolskega centra Šentjur in Uroša Cingla
Preberite več v Novem tedniku
.jpg "Oskrbnica Mozirske koče razočarana odšla")
