Arhiv NTRC

 Podjetje Hrib, ki sta ga leta 1991 ustanovila Aleksander Janša in Miloš Gačeša, se je najprej ukvarjalo z distribucijo mesa, mesnih izdelkov, vložnin in z uvozom nekaterih prigrizkov. Ko je kupilo blagovno znamko Odlično in prvo opremo za pakiranje, je trgovskim verigam najprej ponudilo orehe, suhe slive in fižol. Odkar je kupilo stroje za predelavo in obdelavo suhega sadja, oreškov in stročnic, se ponudba družbe le še širi. »Suho praženi arašidi brez dodanega olja in soli so najbolj prodajan izdelek naše blagovne znamke, takoj za tem sledi študentska hrana. Ogromno tovrstnih prigrizkov pripravimo tudi za druge blagovne znamke,« pravi koordinatorica proizvodnje in nabave Lucija Janša.

Podjetje, ki ima približno sto zaposlenih, se je leta 2016 lotilo večjega izziva – oreške je začelo spajati z zanimivimi okusi. Razvilo je poseben način, kako mandljem, indijskim oreškom ali arašidom dodati koščke sira, čilija, tartufov ali zelišča in začimbe. »Postopka priprave ne razkrivamo. Vsekakor je naš cilj, da oreškom, ki imajo že sami po sebi dobro hranilno vrednost, ne dodajamo debele plasti testa z aromami, kot to počnejo nekateri drugi proizvajalci,« pojasnjuje sogovornica.

Doslej so v družbi Hrib Dobje razvili devet mešanic oreškov z okusi in večino jih že ponujajo pod okriljem lastne blagovne znamke. Lucija Janša je povedala, da so se nad tovrstnimi prvovrstnimi izdelki, namenjenimi sladokuscem, najprej navdušili prodajalci v tujini. Zdaj je tovrstna linija dobro zastopana tudi na policah naših trgovin. »Tako dobivamo znak, da so tudi slovenski potrošniki pripravljeni odkrivati nove okuse in želijo poskusiti kaj novega.«

Foto: Andraž Purg

»Količine sestavin, ki jih potrebujemo, se močno razlikujejo. Nekaterih surovin porabimo na primer tudi do 50 ton mesečno, nekaterih bistveno manj. Na to vplivajo tudi navade ljudi. V preteklosti so bile v ospredju rozine, zdaj na primer zaznavamo veliko več povpraševanja po brusnicah.«

»Iz ZDA dobivamo informacije, da so kupci navdušeni nad našimi oreški in suhim sadjem v čokoladi. Verjamem, da je tako, saj se ameriška čokolada ne more primerjati s slovensko.«

Preberite več v Novem tedniku