Minister odredil notranjo revizijo razpisa
Gospodarstvo
Tipografija

Šaleška dolina je pred zahtevnimi razvojnimi izzivi, saj bo po zaprtju Premogovnika Velenje oziroma opuščanju rabe premoga potrebovala nova delovna mesta. Petnajst podjetij v savinjsko-šaleški regiji je bilo uspešnih na javnem razpisu agencije Spirit Slovenija. Skupno naj bi prejela 52,5 milijona evrov. Ali jih bodo res, še ni jasno. Gospodarski minister Matjaž Han je namreč zaradi nekaterih v javnosti izpostavljenih primerov domnevno neupravičene dodelitve javnih sredstev odredil izvedbo notranje revizije javnega razpisa. Izsledke poročila želi prejeti do konca marca. V Ljudski iniciativi Velenje se sprašujejo, kam gre naš denar in kdo nadzira pravičnost pravičnega prehoda.

Ob tem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport še pravijo, da je minister Matjaž Han podal pisno pobudo računskemu sodišču, naj v okviru svojih pristojnosti razpis vključi tudi v načrt svojih revizijskih dejavnosti. »Ob tem pojasnjujemo, da so javna sredstva v teh postopkih zavarovana. Upravičencem je agencija Spirit vročila sklep o izbiri, čemur običajno sledi sklenitev pogodbe. Do izplačila sredstev pride šele po izvedeni naložbi. Upravičenec takrat poda zahtevek za izplačilo, pri čemer je vsak zahtevek predmet skrbnega pregleda. Ob potrditvi zahtevka mora prejemnik sredstev javni agenciji za vrednost izplačila predložiti prvovrstno bančno garancijo za izvedbo pogodbenih obveznosti, ki se lahko v primeru kakršnihkoli nepravilnosti unovči, s čimer morajo povrniti javna sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Pravičen prehod ali umazana prihodnost?

V Ljudski iniciativi Velenje (LIV) so zgroženi nad razdeljevanjem državnih milijonov. Izpostavili so podjetje Novast, ki je bilo ustanovljeno decembra 2022, manj kot leto dni pred razpisom, na katerem je prejelo nekaj več kot 7 milijonov evrov za projekt s področja krožnega gospodarstva – predelave polimerov.

»Podjetje Novast je registrirano za pridobivanje sekundarnih surovin, zdaj pa naj bi po nekaterih informacijah imelo eno ključnih vlog pri predelavi in kurjenju odpadkov v Šaleški dolini. Poleg tega se postavlja vprašanje, ali bo to podjetje postalo eden največjih dobaviteljev surovin za TEŠ za proizvodnjo električne in toplotne energije? Pod pretvezo trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva se očitno financirajo projekti, ki bodo v dolini uvajali sežiganje odpadkov, zaradi česar se lahko povečajo emisije, ki obremenjuje zdravje ljudi, posledično se bodo povišali stroški ogrevanja,« so predstavniki LIV zapisali v sporočilu za javnost. (Foto: Matej Vranič)

Članek si v celoti preberete v jutrišnji tiskani izdaji Novega tednika, 23. januar.

Sledite nam