Dvajsetega februarja se bo iztekel rok za prijavo terjatev iz stečajne mase Emo Orodjarne, ki je od lanskega 20. novembra v stečaju. Že decembra so terjatve začeti prijavljati tudi bivši zaposleni, med njimi Stanko Stepišnik, ki je bil v podjetju prokurist, obe njegovi hčerki Maja in Sara Stepišnik ter zadnji direktor Miran Šrot. Terjatev je prijavila tudi družba Corda Orodjarna, katere največji lastnik je Stepišnik. Predsednik Konfederacije sindikatov delavcev Gvido Novak je napovedal, da bo zoper odgovorne v Emo Orodjarni vložil kazensko ovadbo zaradi zaposlovanja na črtno in več drugih kršitev temeljnih pravic delavcev.
Kot je pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov delavcev Gvido Novak, mu je eden od delavcev povedal, da je januarja, februarja in marca lani, podobno kot že večkrat pred tem, delal v Emo Orodjarni zgolj na podlagi ustnega dogovora s prokuristom in solastnikom podjetja Stankom Stepišnikom,torejbrez sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma brez kakršnekoli druge oblike delovnega razmerja. »To je razvidno iz evidenc registriranih prihodov na delo, saj je ta delavec svojo prisotnost beležil, kot bi bil redno zaposlen. Za potrebe evidentiranja delovnega časa mu je vodstvo dalo registrirno kartico podjetja. Za opravljeno delo je bil na podlagi dogovora s Stepišnikom plačan tako, da je v nekaterih trgovinah, med drugim v Inposu in Merkurju, kupoval predvsem gradbeni material, saj je gradil hišo. Vse račune je plačala Emo Orodjarna,« je povedal sindikalist Gvido Novak, ki bo zaradi dela na črno zoper odgovorne v podjetju podal kazensko ovadbo. Po mnenju sindikalista naj bi bilo takšnih primerov več, vsaj deset.
Večmesečna agonija
Emo Orodjarna je bila s 150 zaposlenimi ena največjih in najbolje opremljenih družb na področju orodjarstva v Sloveniji. Izdelovala je orodja za potrebe evropske avtomobilske industrije.Še pred nekaj leti je veljala za eno najbolj uspešnih podjetij na Celjskem, v letih 2022 in 2023 pa je imela skupaj 5,3 milijona evrov izgube.
Nezadovoljstvo med delavci se je začelo stopnjevati lani zaradi zamud pri izplačilu plač, delodajalec jim prav tako ni plačeval prispevkov, tudi regresa niso prejeli. Nekaj jih je zapustilo podjetje in si poiskalo službo drugje, večina jih je čakala na november, ko je bil izpolnjen pogoj za izredno odpoved delovnega razmerja, saj so plače zamujale več kot pol leta. »Sto dvajset delavcev, kolikor jih je bilo ob stečaju zaposlenih, je dalo odpoved 18. novembra. Tri dni kasneje bi se lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje, a jih je uprava podjetja prehitela in 20. novembra podala predlog za stečaj. (Foto: Andraž Purg)
Članek si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 23. januar.
