Celjski raketarji, ki so delovali v okviru Astronavtično raketnega kluba Celje, so v teh dneh s knjigo Želeli smo med zvezde dobili najlepši spomenik za svoje delo in dosežke. Zaradi teh je bilo o celjskih raketarjih slišati mnogo, mnogo dlje od dometa raket, ki so jih zasnovali. Tudi nekdanja mogočna jugoslovanska vojska jih je obravnavala z vso resnostjo in z njimi celo sodelovala. Posebno priznanje celjskim raketarjem sta namenila svetovna znana astronavta, ki sta jih počastila s svojim obiskom v Celju.

Če v teh dneh iščete možnosti, kam kljub letos omejenim možnostim pobegniti na dopust ali vsaj na krajši izlet, in vas pot zanese mimo glavnega mesta, vam toplo priporočam, da se ustavite v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. To ni zgolj najstarejša znanstveno-raziskovalna in izobraževalna ustanova v Sloveniji, ampak je mesto, kjer je doma pristna ljubezen do rastlin in narave. Ključna skrb vrtu predanih posameznikov je namreč namenjena ohranjanju domačih, slovenskih rastlinskih vrst. In če vas bo katera še posebej zamikala, si jo lahko omislite tudi na domačem vrtu.

»Prometni zastoj, ki je nastal v začetku julija, je bil delno tudi posledica neupoštevanja prometne signalizacije in cestnoprometnih predpisov (vožnja kljub rdeči luči), neupoštevanje prepovedi tranzitnega tovornega prometa), kar je bilo ugotovljeno tudi na sestanku v prostorih Krajevne skupnosti Zidani Most, na katerem so bili prisotni župana občin Laško in Radeče s sodelavci ter predstavniki Direkcije za infrastrukturo RS (DRSI), policije in izvajalca del.«

V tokratnem zgodovinskem pregledu pisanja Novega tednika smo se posvetili temam, o katerih smo pisali v tem času julija sredi sedemdesetih let. Glede na poletni čas in vsebine v takratnih številkah našega časopisa, bi težko rekli, da je šlo za kakšno poletno mrtvilo ali čas kislih kumaric, kot temu radi rečemo.

Po slabih novicah o odpuščanju ter o lanski 60-milijonski izgubi in negativnem poslovnem rezultatu tudi v letošnjem prvem polletju so iz Gorenja začele prihajati tudi dobre vesti. Družba je junija prvič v tem letu poslovala pozitivno, njena lastnica, kitajska korporacija Hisense, se je odločila, da bo v Velenju središče raziskav in razvoja za kuhalne aparate in pomivalne stroje za celotno skupino.

Na marsikaterem slovenskem vrtu ta čas cvetijo vrtnice, ponekod v skupinah na gredah, drugod kot plezalke, kot posamezni rožni grmi. Ljubezen do teh lepotic je pri ljudeh prisotna že skozi tisočletja in tudi v Sloveniji ni nič drugače.

  Širitev degustacijskih in proizvodnih prostorov, sodobna kletarska oprema in nova podoba stavbe so rezultati 1,8 milijona evrov vredne naložbe v Hiši vin Emino, s katero upravlja Kmetijska zadruga (KZ) Šmarje. Direktor zadruge je poudaril, da gre za dolgoročno naložbo, s katero so predelavo grozdja v vino zagotovili za naslednjih 20 do 30 let. Modernizacija kleti bo med drugim še naprej spodbujala vinarstvo in vinogradništvo v šmarsko-virštanjskem vinorodnem okolju.  

  »Kuot fugec si kuo gouba, kuo fpije f sjebe fsje, kar na vuhe povlejče!« Tako sta ustanovitelja skupine Šmarski argo pojasnila, kako se v mislih domačinov zasidrajo šmarski pregovori in anekdote, ki na družbenem omrežju Facebook iz dneva v dan privabljajo več ljudi. Značilna šmarska govorica je iz sence v ospredje stopila v obdobju epidemije koronavirusa. Cilj dveh prijateljev – povezati, razbremeniti in razvedriti Šmarčane v času krize, da vsaj za trenutek pozabijo na skrbi, in ob tem negovati svojo pristno jezikovno bogastvo – je vsekakor dosegel svoj namen. Skupina ima že več kot 3.500 članov, ki objavljajo, komentirajo in pridno delijo zapise.    

Celje je tudi letos bogato okrašeno s cvetjem. Mostove in krožišča krasijo cvetoče pelargonije, v starem mestnem jedru pa piramide z vodenkami.

Tako kot gospodarske družbe so tudi samostojni podjetniki na Celjskem lani izboljšali svoje poslovanje. Povečali so obseg prodaje, okrepili izvoz, zmanjšali izgubo ter odprli nekaj sto novih delovnih mest. Rast nekaterih ekonomskih kazalcev je bila v primerjavi s predlani celo malo višja kot pri gospodarskih družbah. Lanskih rezultatov letos ne bodo mogli ponoviti, saj so mnogim med njimi ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa otežili poslovanje in marsikoga spravili na kolena. Vprašanje je tudi, kako bo prihodnje leto.

Tudi v tem tednu se število okužb z novim koronavirusom povečuje. V Sloveniji so jih včeraj odkrili 19. Hkrati se povečuje tudi število okuženih na našem območju. V zadnjih 14 dneh je bilo tako na širšem Celjskem odkritih 19 okužb. Od teh jih je kar petnajst v Velenju, štiri v Šentjurju, tri v Celju, v Laškem dve in v Zrečah ter Žalcu po ena okužba.

Občina Rogaška Slatina bo skupaj s Stanovanjskim skladom sofinancirala gradnjo večstanovanjske stavbe v Spodnji Kostrivnici. Vsa stanovanja, ki jih bo predvidoma do sredine prihodnjega leta zgradilo podjetje GES, bodo namenjena oddaji v neprofitni najem. Naložba je vredna 830 tisoč evrov.

Splošna bolnišnica je s pomočjo javnosti zbrala sredstva za nakup novega ultrazvočnega aparata, ki bo zdravnikom v Pediatričnem urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje v pomoč pri odkrivanju stanj, ki ogrožajo življenje, in diagnostiki najbolj ranljive populacije.  

Stečajnemu upravitelju propadlega celjskega podjetja Domine je že v prvem poskusu uspelo prodati znano kavarno Vrtnica v središču mesta. Novi lastnik bo najverjetneje širši javnosti neznan Anže Dernač, ki ima svojo dejavnost registrirano v občini Laško, po naših informacijah naj bi v Celju že imel nekaj manjših gostinskih lokalov.

Rekreativni kolesar Silvo Jakopec, član Kolesarskega kluba Laško, se je včeraj zvečer po osmih dneh vožnje in po več kot tisoč prevoženih kilometrih po nekdanji slovenski kolesarski transverzali vrnil v domače Laško. S turo, ki jo je v Laškem 6. julija tudi začel, je obeležil 25-letni jubilej od takrat, ko je prvič uspešno prevozil pot po Sloveniji, ki si jo je zamislil legendarni Tone Fornezzi – Tof, prav tako navdušen rekreativni kolesar.

Prepoved prireditev in zbiranja večjega števila ljudi, ki je eden od ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa, povzroča veliko poslovno škodo tudi družinskemu podjetju Petre z Vranskega. Družba se že tri desetletja ukvarja z izposojo in s prodajo prireditvenih šotorov in opreme ter skladiščnih hal. Pri tem je zelo uspešna, saj se že nekaj let uvršča v vrh hitro rastočih podjetij. Zaradi odpovedi prireditev imajo v podjetju veliko težav, tudi odpuščati morajo, vendar ostajajo optimisti. »Čaka nas veliko sprememb, a je zelo pomembno, da podjetje kljub vsem nevšečnostim ostaja nad vodo,« pravi direktorica Marija Petre.

Podatki, ki so jih na osnovi letnih poročil zbrali v celjski izpostavi republiške agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), razkrivajo, da so gospodarske družbe v celjski regiji tudi lani poslovale dobro, čeprav po nekaterih kazalcih še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem. Glavne značilnosti bi lahko na kratko strnili takole: rast se je nekoliko umirila, čisti dobiček in čista izguba sta se v primerjavi z letom 2018 zmanjšala, a se je neto čisti dobiček povečal, povečala sta se tudi produktivnost in število zaposlenih in tudi povprečne plače so bile nekoliko višje. V primerjavi s celotno državo je bila rast prihodkov regijskega gospodarstva višja za odstotno točko, rast prihodkov, ustvarjenih z izvozom, je bila enaka, neto dodana vrednost na zaposlenega je bila nižja za 6.500 evrov, povprečne plače pa za 200 evrov.

Po dnevu počitka je kolesar Silvo Jakopec iz Zidanega Mosta, ki ga spremljamo na njegovi poti po jubilejni slovenski kolesarski transverzali, se je po dnevu počitka iz Kopra včeraj odpravil proti Kočevju. Načrtovani premor je pred zadnjima dvema etapama izkoristil za manjše popravilo kolesa.  

V Muzeju Laško je od četrtka na ogled razstava Mojstri piva, ki je sicer stalni projekt v času festivala Pivo in cvetje. Ker je letos prireditev zaradi koronovirusa odpadla, je tradicionalna razstava na temo piva v Muzeju Laško eden od osrednjih dogodkov julijskega dogajanja pod nazivom Laško in cvetje. Ta vsaj na simboličen način tudi letos ohranja duh festivala Pivo in cvetje.