Bližnji in daljni sosedi Janka Vraniča poznajo po domačem imenu »Rjavc«. Čeprav je že od nekdaj močno navezan na svojo družino in domačijo, je v zadnjih letih začel izpolnjevati otroške želje, ki niso povezane z domom. Nasprotno. Že od nekdaj je želel odkrivati svet. Ker mu je zaradi dela na kmetiji za to pogosto zmanjkalo časa, to počne zdaj. A ne z letalom, avtomobilom ali vlakom. Na večkilometrske poti se najraje odpravi kar s kolesom. Pred dvema letoma je prevozil pot od izvira Donave do njenega izliva v Črno morje. Lani se je od doma v Prekopi odpravil do najsevernejše točke v Evropi. Letos je kolesaril od severa Škotske do juga Anglije in se avgusta po 40 dneh vrnil domov. Skromen 72-letnik, ki mu ne zmanjka besed in zanimivih zgodb, poudarja, da je življenje treba zajemati s polno žlico. 

Uršula Marot iz Laškega recepta za dolgo življenje nima. Očitno jo je utrdilo življenje samo, saj ji z ničemer ni prizanašalo. Še vedno čila in polna energije jesen življenja preživlja v domu starejših v Laškem, kjer je zadovoljna, saj ji, kot pravi, nič ne manjka. Ob nedavnem stotem rojstnem dnevu so ji v domu pripravili posebno slovesnost, čestitat so ji prišli tudi predstavniki društev in lokalne skupnosti z županom Markom Šantejem na čelu.

Umrl je lastnik in generalni direktor družbe Mik Celje Franci Pliberšek, ki je bil tudi eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov. Septembra lani je podjetje, ki po podatkih z njihove spletne strani zaposluje 200 rednih in 120 zunanjih sodelavcev, v Vojniku odprlo center za inovacije Inštitut dr. Petra Novaka. (STA, foto: Andraž Purg )  

Najbrž je Občina Šmartno ob Paki edina, ki praznuje na martinovo. Čeprav v lokalnih skupnostih ob občinskem prazniku pogosto predajajo namenu nove pridobitve, v Šmarnem ob Paki otvoritvenih trakov letos ne bodo rezali. Kot je pojasnil župan Janko Kopušar, so upali, da bo slovesno ob odprtju novozgrajenega postajališča in podhoda pod železniško progo. Vendar to ne bo mogoče, ker se dela še niso končala. Po zadnjih napovedih ministrstva za infrastrukturo naj bi se do konca letošnjega leta.

V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predstavo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverjetni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mladim.

  Ljudska univerza Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, danes v Slomškovi rojstni hiši gosti 16. Slomškov simpozij, ki se ga udeležuje več kot 90 učiteljev in vzgojiteljev iz vse države.  

Minuli konec tedna so na Dobrovljah uradno odprli in blagoslovili prenovljen planinski dom, ki je bil zaprt vse od epidemije koronavirusa. Občina Braslovče ga je v tem času temeljito obnovila. Novo zgodbo je v prenovljenih prostorih začela pisati nekdanja oskrbnica Mozirske koče na Golteh Alenka Vetrih. »Želim si, da bi dom na Dobrovljah spet postal prava planinsko-kolesarska turistična destinacija,« je po uradnem odprtju poudarila Vetrihova. Njenim željam se je pridružil tudi braslovški župan Tomaž Žohar, ki je poudaril, da je bila obnova dotrajanega doma z vidika pomembnosti kulturnega in turističnega »spomenika« eden pomembnejših letošnjih občinskih projektov.

Novembra bodo v vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih v Celju predstavitve participativnega proračuna. Spomnimo, da so celjski svetniki konec septembra sprejeli pravilnik o postopku njegove izvedbe. Občanom omogoča, da neposredno odločajo o porabi dela proračunskih sredstev. Leta 2026 bo za tak proračun v Celju namenjenih 250 tisoč evrov, denar bo razdeljen med osem območij. Vsakemu območju bo dodeljenih 30 tisoč evrov. O porabi tega denarja bodo neposredno odločali občani. (SŠol, foto: Pixabay)

V Premogovniku Velenje imajo vzpostavljen varnostno-tehnološki informacijski sistem Vtis, ki neprekinjeno, 24 ur dnevno, spremlja razmere v jami. Prav tako imajo načrt obrambe in reševanja, v katerem so navedene vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa globoko pod zemljo ter navedeni vsi preventivni in kurativni ukrepi. Jamska reševalna četa Pod okriljem jamske reševalne službe deluje jamska reševalna četa. V njej so najbolj usposobljenih sodelavci kolektiva, ki so tudi v najbolj zahtevnih razmerah pripravljeni pomagati ter reševati ljudi ter premoženje. Člani imajo ustrezna znanja za posredovanje v zaplinjenem območju ter za zagotavljanje prve pomoči. Zato so vključeni tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. »V našem premogovniku imamo na vseh deloviščih in v vseh izstopnih progah nameščene dihalnike, ki rudarjem zagotavljajo vir svežega zraka, vsi imajo za pasom samoreševalni aparat, ki ga uporabijo, če je potrebno, zaposlene prav tako redno usposabljamo in ozaveščamo, kaj lahko za varnost storijo sami,« je pred začetkom reševalne vaje povedal generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. V obsežni in zelo zahtevni vaji reševanja so sodelovali Jamska reševalna služba Premogovnika Velenje, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Petrol Geo, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje, Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije, Strabag, celjska izpostava Republiške uprave za zaščito in reševanje, Regijski center za obveščanje, Civilna zaščita zahodnoštajerske regije, Inšpektorat za naravne vire in prostor, Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo ter osebje velenjskega zdravstvenega doma. Fotoreportažo si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 7. november 2024!

Policisti Postaje prometne policije Celje so danes v dopoldanskem času izvajali meritve hitrosti v naselju Pristava, na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah. Na delu, kjer je hitrost s omejena na 50 km/h, je voznik začetnik, državljan Bosne in Hercegovine, vozil s hitrostjo 112 km/h.

Likovna sekcija celjskega Kulturno-prosvetnega društva Svoboda je obeležila 50. jubilej. Ob tej priložnosti so njeni člani v Muzeju novejše zgodovine Celje slovesno odprli razstavo z naslovom Svoboda ustvarjanja, 50 let celjskih likovnikov, kjer so predstavili svoja raznovrstna umetniška dela. V društvu so izrazili ponos in veselje, da je sekcija vsa ta leta rasla in puščala pomemben pečat na področju likovne umetnosti v knežjem mestu, pri čemer verjamejo, da bo tako tudi v prihodnosti.

Drago Perko, ki je dolgoletni spremljevalec uspehov slovenskih športnikov z invalidnostjo pri Zvezi za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite, nam je za Leno Gabršček zapisal: »Je izjemna osebnost, gonilna sila odbojkarske reprezentance sede, kapetanka in vzornica vsem. Je sodelavka na Olimpijskemu komiteju Slovenije, končala je študij psihologije, uspešno sodeluje z našim slepim tekačem Robijem Kogovškom.« Lena Gabršček je ena izmed najboljših športnic na celjskem območju. V mesecu juniju je dopolnila 30 let. Zanjo so značilni dobra volja, prijaznost in sproščen smeh. Rodila se je brez roke od komolca navzdol. Zdravniki ne poznajo vzroka. »Na ultrazvoku ni bilo zaznati ničesar. Lena se je po rojstvu odlično znašla. Skušali smo jo navaditi, da je vse počela sama. Tudi drugi, na primer sošolci, ki bi ji z veseljem pomagali, so morali gledati, kako se trudi, na primer z nošenjem pladnja s krožniki,« je povedala Lenina mama Tanja. Tako ona kot njena mama Slavica sta bili učiteljici na III. osnovni šoli.

Spodbujanje podjetniškega duha med mladimi ne pomaga zgolj pri razvoju naslednje generacije nadebudnih podjetnikov in inovatorjev, temveč pozitivno učinkuje tudi na razvoj lokalne skupnosti. Tudi v savinjski regiji so mladim pri razvoju ideje in pri osvajanju veščin za razvoj lastnega podjetja na voljo številne podporne ustanove, delavnice, programi in podjetniški inkubatorji. Da podjetništvo oz. želja po njem v regiji živi, dokazujejo številni dogodki v preteklem tednu – od kreativnega inkubatorja v Celjskem mladinskem centru do zaključka druge skupine Poni Savinjska v Gorici pri Slivnici. In kaj je pravzaprav vloga podjetniških inkubatorjev v lokalnih okoljih, lahko ti res zatrejo odhod mladih iz regije?

Občani Celja imajo priložnost, da kupijo drevo za svoje mesto, občina bo namreč v sodelovanju z Javnim podjetjem Zelenice to jesen še bolj ozelenila Celje. Na različnih lokacijah bodo zasadili 150 črnih gabrov, ki lahko zrastejo do 15 metrov visoko in dosežejo do pol metra premera. 90 drugih medovitih vrst dreves bodo prav tako še to jesen zasadili na različnih lokacijah po Celju. (SŠol, Foto: MOC)

Laško je občina z izjemno bogato tradicijo, s športnim, kulturnim in z etnološkim utripom ter z izjemnim številom društev, ki ustvarjajo vsebine in skrbijo, da ta tradicija ne utone v pozabo. Na to je župan Marko Šantej zelo ponosen in kot pravi, se s tem z veseljem pohvali tudi županom drugih občin. »Številni posamezniki ogromno svojega prostega časa namenjajo ustvarjanju teh vsebin, delajo prostovoljno in brezplačno. Voditi takšno lokalno skupnost je lahko vsakemu županu, meni pa še posebej, v izjemen ponos,« pravi. Ponosen je tudi na letošnje občinske nagrajence, ki so se še posebej izkazali s svojim delom in prizadevanji za še višjo raven kakovosti življenja. Na osrednji občinski slovesnosti (7. novembra ob 18. uri v Kulturnem centru Laško) se jim bo zahvalil s podelitvijo občinskih priznanj.

Mestna občina Celje je na zaključnem dogodku letošnjega Evropskega tedna mobilnosti (ETM) prejela priznanje za najbolj aktivno občino v kategoriji velikih občin, ki štejejo več kot 16 tisoč prebivalcev. Razlog za priznanje je raznolik in vsebinsko bogat program, ki ga je občina pripravila ob ETM, ki je bil od 16. do 22. septembra letos. (SŠol, foto: David Valant)

Šmohor postaja vse bolj priljubljena točka za preživljanje prostega časa in spoznavanje naravnih lepot. Tamkajšnji planinski dom privablja številne izletnike in pohodnike, v prihodnje pa bo okolica doma še bolj privlačna za obiskovalce. Obeta se namreč oživitev širšega območja planinskega doma s turističnimi in športnimi dejavnostmi. Nadaljnji razvoj območja je opredeljen v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN), ki so ga občinski svetniki sprejeli na oktobrski seji.

Skoraj 150 dni je ameriško-slovenski astronavt preživel na Mednarodni vesoljski postaji. Na enega od svojih obiskov vesolja pred leti je s sabo vzel tudi zastavi Ljubnega ob Savinji in Luč. Iz teh zgornjesavinjskih krajev namreč izhajata njegova prastara starša. Randy oziroma Komrade, kot je znan med svojimi astronavtskimi kolegi, sicer živi v Kaliforniji. Slovenijo in tudi naše kraje je večkrat že obiskal, nazadnje se je pri nas mudil prejšnji teden, ko se je med drugim oglasil tudi v vitanjskem Centru Noordung. Na Mednarodni vesoljski postaji je trenutno še astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams. Če ne bi bila v vesolju, bi mu pred dnevi delala družbo v Vitanju.

Novembra in decembra bodo po vsej Sloveniji smučarski sejmi. Smučarski navdušenci bodo na njih našli vse, kar potrebujejo za smučarsko sezono, saj so priprave nanjo že v polnem zamahu. Smučarski sejmi sicer predstavljajo tudi pomembno podporo lokalnim smučarskim društvom in Smučarski zvezi Slovenije. (SŠol, Foto: Pixabay)

Kira Štruc Jurički iz Slovenskih Konjic je ponovno dokazala, da je izjemna vokalistka. V priljubljeni televizijski oddaji Slovenija ima talent je osemnajstletna gimnazijka požela stoječe ovacije občinstva, žirant Andrej Škufca pa ji je s pritiskom na zlati gumb omogočil neposredno uvrstitev v polfinale.