Kriminalisti in policisti so skupaj s strokovnjakom iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija opravili ogled požarišča v Belovem pri Laškem in ugotovili, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi v objektu. Tuja krivda je izključena. Nastala škoda je visoka. (SŠol, foto: PGD Rimske Toplice)

 V igri Loto je bil včeraj izžreban težko pričakovani dobitek 6 plus, vreden kar 1.489.466,10 evra. Dobitnik ali dobitnica je svoje srečne številke vplačal ali vplačala na bencinskem servisu na Dečkovi cesti 39 v Celju. (SŠol)

  Občinski svet Občine Podčetrtek se je v prvi obravnavi seznanil s predlogom proračuna za prihodnje leto. Medtem ko je občina pred leti imela na voljo približno tri milijone evrov prihodkov letno, je v zadnjem času izjemno uspešna pri črpanju državnega in evropskega sofinanciranja. Župan Peter Misja pričakuje, da bo v letu 2025 občinska malha težka približno deset milijonov evrov.  

Decembra bo izvajalec del, VOC Celje, začel izvajati povezovalno cesto od državne ceste Celje–Medlog do zbirne mestne ceste Lava–Ložnica pri Celju–Babno. Vrednost del za projekt cesta Babno, kot se neuradno imenuje, je približno 389 tisoč evrov. (SŠol, foto: MOC)

Ta konec tedna bodo v Splošni bolnišnici Celje operirali prvega bolnika v okviru delovanja Oddelka za kardiokirurgijo. Bolnišnica, ki je sredstva za delovanje novega oddelka pridobila z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024, je do uspela vzpostaviti vse nujne pogoje za njegovo delovanje. Operativni tim pod vodstvom prof. dr. Tomislava Klokočovnika načrtuje letos izvesti 50 operacij na odprtem srcu. (SŠol, foto: Pixabay)

Brezdomstvo razumemo kot skrajno obliko revščine, s katero se žal vedno bolj soočamo tudi v Sloveniji. Po neuradnih podatkih je v naši državi več kot 3 tisoč brezdomnih oseb, saj v to skupino umeščamo tudi vse brezdomce, ki niso vključeni v socialnovarstvene ali druge programe podpore in pomoči. V Velenju je Center za brezdomne osebe vrata odprl pred trinajstimi leti, zadnja leta deluje pod okriljem neprofitnega Društva hiša in ob finančni podpori Mestne občine Velenje. Sprejme lahko 12 moških, trenutno jih v njem biva osem. Po besedah vodje centra Brigite Šinigoj vsak od njih nosi bolečo zgodbo in upanje, da bo nekoč lahko živel v svojem najemniškem stanovanju ali se vrnil k svoji družini. Kar nekaj jih je v centru pristalo zaradi odločbe o prepovedi približevanja.

V Celju se je 18. oktobra začel 31. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča. Je najbolj prepoznaven ljubiteljski gledališki festival v vzhodni Sloveniji in edini v celjski regiji. Na odru Gledališča Zarja Celje v Trnovljah se bo do 9. novembra zvrstilo pet tekmovalnih predstav, na koncu bo ena dobila tudi glavno nagrado tekmovanja, tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva, ki lahko predstavo lahko oceni od ena do pet. V vsako predstavo je vključen tudi izbor za igralca oziroma igralko večera.

Medical center Rogaška načrtuje prizidek ob stavbi, imenovani Terapija, in že pridobiva gradbeno dovoljenje. V ta namen je ena od največjih zasebnih zdravstvenih ustanov v državi Občino Rogaška Slatina prosila za mnenje o skladnosti s prostorskimi načrti, občina pa ji je kot pogoj postavila gradnjo in zagotovitev dostopa do šestih javno dostopnih parkirnih mest.  

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je slovensko sodnico, Zrečanko Beti Hohler, imenovalo v tričlanski panel, ki bo med drugim odločal o morebitni izdaji naloga za pridržanje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja zaradi zločinov v Gazi. Hohlerjeva je mesto prevzela od romunske kolegice Julie Motoc, ki je prosila za menjavo iz zdravstvenih razlogov. Spomnimo, da je spomladi letos kot prva Slovenka zaprisegla za devetletni mandat sodnice na Menarodnem kazenskem sodišču v Haagu.

44-letni Boštjan Štefanič iz Radeč s hudo okvaro vida živi že od rojstva, vendar ne govori rad, da je slep. Ima 99,5-odstotno izgubo vida, razloči lahko barve in svetlobo, zelo pomemben mu je kontrast. Že 12 let uspešno vodi svoje računovodsko podjetje Eviras v Celju in je prvi takšen računovodja v Sloveniji. Leta 2020 je ustanovil tudi Zavod prava možnost, ki izvaja osebno asistenco za invalidne osebe po celi Sloveniji. Septembra letos je zavod za nedoločen čas zaposloval 42 ljudi in imel 22 uporabnikov.

Laški policisti in celjski kriminalisti preiskujejo okoliščine požara, ki je včeraj, nekaj po 19. uri, izbruhnil v Belovem pri Laškem. Vzrok požara še ni znan, prav tako ne višina škode. (SŠol, foto: PGD Rimske Toplice)

    Terme Olimia bodo dale stavbno pravico Občini Podčetrtek, da bo s pomočjo omenjenega podjetja zgradila panoramski hodnik. Ta bo povezoval načrtovan nov družinski hotel s preostalimi vsebinami term.    

Prenova starega dela osnovne šole Pod goro v Slovenskih Konjicah je bila tehnično zahtevna in tudi zelo draga, saj je stala približno štiri milijone evrov. »Prenovljen stari del šole je finančno najzajetnejša pridobitev v zadnjih letih v naši lokalni skupnosti, čeprav je obnova terjala manj denarja, kot bi jo novogradnja,« poudarja konjiški župan Darko Ratajc. Obnovitvena dela so trajala leto in pol, zato so v minulem šolskem letu pouk izvajali na nadomestnih lokacijah. Zdaj so vsi učenci ponovno pod skupno streho. S tradicionalno prireditvijo Žur pod goro so prenovljeni del šole tudi uradno odprli in jo pokazali širši javnosti.

Hokejisti moštva RST Pellet Celje so v Alpski ligi znova prijetno presenetili. V gosteh so po dodatnih strelih s 6:5 (1:2, 4:2, 0:1; 1:0) premagali vodilno ekipo lige, Zell am See.

Naslednje poletje bodo imele lažji dostop do Velenjske plaže tudi osebe z invalidnostjo. Občina je zagotovila denar za nadgradnjo dostopnih poti za gibalno in senzorno ovirane osebe ter za obnovo dela pomola na jezeru. Prav tako bo nadgradila doživetja za aktivno preživljanje prostega časa. Obetajo se tudi dodatne ozelenitve. Konec del je predviden maja naslednje leto.

Mestna občina Celje je pred dnevom spomina na mrtve skupaj z javnim podjetjem Vodovod – Kanalizacija uredila odsek ceste mimo Mestnega pokopališča Celje. Gre za cesto, ki povezuje Popovičevo ulico z naseljem Podgorje. Del ceste je bil obnovljen pred leti, del pa ne. Neurja in meteorne vode so tam del ceste in nabrežin skozi leta dobesedno uničila. Krajani Podgorja opozarjajo tudi na potrebo po obnovi Ceste na Zvodno. (SIMONA ŠOLINIČ)

89-letni Viktor Andrej Suša je zagotovo najstarejši veteranski plavalec pri nas in verjetno tudi v evropskem območju. V uredništvo se je pripeljal na kolesu. Tudi kolesarjenje predstavlja njegovo strast in ljubezen. Ne mine dan, da ne bi sedel na kolo – tudi pozimi – in ne mine teden, da vsaj trikrat ne bi treniral v bazenu. »Veselim se plavanja in druženja,« doda. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

  Dan spomina na mrtve je državni praznik, ki ga v Sloveniji vsako leto obeležimo 1. novembra. Je čas, ko se tistim, ki niso več z nami, poklonimo ter tako ohranjamo dokaz, da so nekoč živeli v našem svetu in bili njegov pomemben del. Vendar ob tem velikokrat pozabimo, da bistvo praznika ni tekmovanje, kdo bo zapravil več, imel najdražji plašč na pokopališču ali najlepše cvetje in sveče na grobu, temveč predvsem to, da se pokojnikov spomnimo in ob tem dan izkoristimo za preživljanje časa s tistimi, ki jih imamo radi, a jih ne vidimo tako pogosto, kot bi želeli. Ali poznamo tradicije, povezane s tem praznikom?  

V Mozirju so minuli teden namenu uradno predali nove in prenovljene prostore šole in vrtca. Z več kot pet milijonsko naložbo, ki sta jo sofinancirala tudi ekoslad in ministrstvi za šolstvo in gospodarstvo, so otroci in zaposleni ob obnovljenih prostorih s prizidkoma pridobili tudi več dodatnih površin. Šolsko stavbo so ob tem tudi energetsko obnovili.

»Sakralni spomeniki na Zreškem so zgledno vzdrževani in obnovljeni, kar pomeni, da ima lokalna skupnost spoštljiv odnos do kulturne dediščine,« je ob predstavitvi knjige Sakralni spomeniki v zreški župniji – Umetnostnozgodovinski pregled cerkva in kapel v župniji sv. Egidija v Zrečah poudarila njena avtorica, umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez. V njej je na razumljiv in zanimiv način predstavila zgodovino cerkva na tem območju vse od njihovega nastanka do danes. Knjigo, ki jo je oblikoval Dejan Brence, prav tako bogatijo številne fotografije. Nekatere med njimi so objavljene prvič.