Od petih podjetij in skladov, ki naj bi se spomladi zanimali za nakup družbe Štore Steel, je ostal le še en ponudnik. Za koga gre, v Štorah še ne morejo oziroma ne smejo razkriti, uradno je znano le, da mora do konca oktobra oddati zavezujočo ponudbo. Poslovanje jeklarne tudi letos ni najboljše. Prodala je še manj izdelkov kot lani, a bo po napovedih glavnega direktorja Janija Jurkoška končni izid ponovno pozitiven. Lani je imela 2,7 milijona evrov izgube. Družbo bo ob že sicer visokih stroških proizvodnje »udaril« še nov način obračunavanja omrežnine. Strošek zanjo naj bi na leto znašal kar 2 milijona evrov več.

Zadnja desetletja jo poznamo kot neizmerno bojevnico za boljše duševno zdravje in za boljše zdravje v družbi nasploh. Prim. Nuša Konec – Juričič, dr. med., in specialistka javnega zdravja. Zaposlena je v celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsa ta leta je gonilna sila celjske enote, s svojim znanjem in strokovnostjo je velik zgled svojim mlajšim kolegom, hkrati je vir motivacije za ljudi, ki jim pomaga s svojim delom. Izjemen pečat je pustila predvsem na področju osveščanja o duševnem zdravju in ne motimo se, če zatrdimo, da nosi največ zaslug za to, da je danes na Celjskem manj samomorov in več virov pomoči ljudem v duševnih stiskah. V bistvu s svojim delom rešuje življenja. 10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja, zato pogovor začneva s podatkom mednarodne raziskave za celotno evropsko regijo, ki kaže, da je bilo leta 2019 v Sloveniji od 12 do 13 odstotkov oseb, ki imajo vsaj eno diagnosticirano duševno ali vedenjsko motnjo, v celotni Evropi pa je ta odstotek znašal 15 odstotkov. Torej ti podatki za Slovenijo niso tako slabi, a še vedno bi bili lahko še boljši, dodaja sogovornica. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Mestna občina Celje je v sodelovanju z Direkcijo RS za vode pred dnevi začela urejati odsek vodotoka Potok XI, ki teče skozi naselji Trnovlje pri Celju in Leskovec. Zaradi naloženega materiala, grmovne in drevesne zarasti je pretočnost vodotoka močno ovirana, poslabšujejo pa jo še dotrajani hidravlično neustrezni prepusti. Takšno trenutno stanje povečuje poplavno ogroženost bližnjih objektov in zemljišč, zato je sanacija nujna. (SŠol, foto: Nivo EKO, MOC)

S to izjavo je Janko Rajgl, lastnik in direktor družinskega podjetja Rajmax, potrdil, da nima nikakršnih namenov sedež podjetja, ki se uvršča med najbolj uspešne in prepoznavne proizvajalce stavbnega pohištva v Sloveniji, seliti izven Kozjega. Čeprav se prihodki podjetja z 39 zaposlenimi iz leta v leto povečujejo, mu, kot pravi, večji izziv kot poslovna rast, predstavlja kakovost izdelkov in storitev. »Naša želja ni postati največji, temveč najboljši.« K boljšim pogojem dela bodo zagotovo pripomogli novozgrajeni proizvodni prostori, v katere so namestili sodobnejše stroje, v dodatnih prostorih so tudi pisarne in prodajno-razstavni salon. Omenjene pridobitve naj bi prinesle nekaj dodatnih zaposlitev.

Slovenija v letošnjem letu obeležuje stoletnico prvega prenosa elektrike med dvema krajema. Pred natanko stotimi leti je bila namreč električna energija prvič prenesena od svojega vira v Hidroelektrarni Fala do skoraj 80 kilometrov oddaljene razdelilne transformatorske postaje Laško. Ta prenos je bil za tisto obdobje izjemen inženirski dosežek; a bil je še mnogo več kot to. Predstavlja pomembno prelomnico, ki je naši deželi omogočila industrializacijo in modernizacijo, saj pomeni začetek dejavnosti, ki jo danes opravlja družba Eles, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja. Jubilej so v Thermani Laško obeležili s slovesnostjo, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade dr. Robert Golob.

23. oktobra bo javna dražba za nakup zbirke grafičnih listov švicarskega zbiratelja Kurta Müllerja, ki jih je kot znak zahvale zapustil Zdravilišču Rogaška v stečaju. Gre za še skoraj edino premoženje omenjene družbe v stečaju. Kot ugotavljajo na občini, stečajna upraviteljica namreč prodaja le še eno kosilnico. Ločitveni upnik Slovenski državni holding bo na omenjeni dražbi zbirko kupil oz. prevzel za predvidoma 565 tisoč evrov. Če ne bo drugega kupca, to pomeni, da bo zbirka tudi v prihodnje v celoti ostala v Aninem dvoru. Tam je namreč občina zanjo že pred leti zagotovila prostor za hrambo in razstavljanje.  

V Občini Vojnik že nekaj let obujajo spomin na delo in pomen znamenitih Vojničanov. Tokrat želijo ljudem še bolj približati prvega slovenskega potujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika. Letos namreč mineva 190 let od njegovega rojstva. Ob jubileju je Občina Vojnik v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje, Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije slovesno odkrila spominsko obeležje na pročelju Knjižnice Vojnik ter odprla potujočo razstavo o Lovru Stepišniku. Postavila je tudi tri knjigobežnice. Te stojijo in vabijo k izposoji knjig pri Podružnični osnovni šoli Socka, v trgu Nove Cerkve ter nasproti vojniške knjižnice. Na gozdni učni poti Modrijanov je tudi gozdna knjižnica.

Ekipa, ki so jo sestavljali predstavniki šentjurskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije, tamkajšnje gasilske zveze in civilne zaščite, je osvojila tretje mesto na jubilejnem XXX. državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 15 najboljših ekip iz cele Slovenije, je bilo minulo soboto v Radovljici.  

Okolica žalske fontane piva je bila tudi letos polna obiskovalcev Savinjskega Oktoberfesta. Žalec je tako ponovno potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije. Kot je že v navadi, se je dogodek začel s Hmeljarskim likofom, etnološko prireditvijo Združenja hmeljarjev Slovenije, nadaljeval pa z zabijanjem pipe v lesen pivski sod. Pivo so organizatorji razdelili tudi med najbolj žejne obiskovalce prireditve. 

Iz Zdravstvenega doma Celje so sporočili, da je nova ambulanta družinske medicine, ki jo vodi Martina Medved Fijavž, že v petek zapolnila vsa razpoložljiva mesta za bolnike. Zdravnica je začela z vpisovanjem bolnikov 1. oktobra, ko je delo izbrane zdravnice prenehala opravljati Katarina Skubec Moćić, vendar so mesta že polno zasedena. SŠol, foto: arhiv NT/Sherpa

Mogočnemu srednjeveškemu gradu Lemberg pri Novi Cerkvi bi se verjetno slabo pisalo, če ga ne bi pred kruto usodo propadanja rešil Franci Zidar. Kajti, ko je pred sedemnajstimi leti kupil ta več kot 800 let star romansko-renesančni grad na skalnem pomolu nad vasjo Lemberg, je bila njegova podoba zelo žalostna. »Vse je bilo zaraščeno, grad je bil ena sama razvalina, v njem pa kup smeti in navlake,« se spominja, medtem ko z velikim ključem odklepa mogočna grajska vrata, za katerimi se skriva neverjetna zgodba o tem, da je vse mogoče, če le obstajajo volja, znanje, ljubezen in cilj. Da Franciju Zidarju slednjega ne manjka, je spoznala tudi lokalna skupnost, ki se mu je za njegovo zavzeto obnovo gradu Lemberg, za ohranjanje kulturne dediščine ter za delovanje na kulturnem področju ob letošnjem občinskem prazniku zahvalila s srebrnim vojniškim grbom.

V nedeljskem popoldnevu so bili zelo razigrani rokometaši Celja Pivovarne Laško. V 6. krogu 1. slovenske lige so v svoji dvorani premagali Koper s 43:24. S peto zmago so zadržali vodilni položaj na razpredelnici. Najbolj učinkovita sta bila Mai Marguč z enajstimi in Luka Perić s sedmimi goli.

Konec oktobra bo znano, katero podjetje je po rasti in uspešnosti poslovanja v zadnjih petih letih najboljša gazela v državi. Iz savinjsko-zasavske regije se bo za ta naziv letos potegovalo podjetje Trgograd iz Litije, ki se že 32 let ukvarja z gradbeništvom. Letošnji nominiranki v savinjsko-zasavski regiji sta bili še družbi Elnet iz Izlak, ki gradi polnilnice za električna vozila, in Grlica iz Celja, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem strojev blagovne znamke Milwauki. Rast vseh treh podjetij med letoma 2018 in 2023 ni bila izjemna in so se uvrstila v drugo polovico lestvice hitro rastočih. Na vrhu letošnje stotnije je spet konjiška družba – tokrat je najhitrejša gazela Arhsol.

Ena od nepremičninskih agencij je začela oglaševati prodajo največjega hotela v Rogaški Slatini, Grand hotela Donat. Cena zanj je 26,5 milijona evrov. Lastnik hotela je podjetje Hoteli in turizem Rogaška, ki ga je pred tridesetimi leti ustanovil znan mariborski podjetnik Marjan Krajnc.

Hokejisti moštva RST Pellet Celje so prvič zmagali v novi sezoni Alpske lige. V petem krogu so premagali vodilni Kitzbühel s 4:2. Za trdno vodstvo sta najprej v prvi tretjini v razmaku manj kot minute zadela Jure Sotlar in Lovro Kumanović, v drugi tretjini pa je Sotlar v 23. minuti dosegel še tretji celjski gol. Gostje so zaostanek znižali v 44. minuti, pred koncem pa tvegali brez vratarja. To je 20 sekund pred koncem izkoristil Danil Carkovski za 4:1, Kitzbühel je nato v preostanku dvoboja sicer še dosegel svoj drugi zadetek. Naslednja celjska tekma v mednarodnem regionalnem tekmovanju bo slovenski obračun z Jesenicami v četrtek, 10. oktobra.

Javni zavod Kozjanski park z namenom opozarjanja na biotsko pestrost in pomen ohranjanja visokodebelnih travniških sadovnjakov letos pripravlja jubilejni 25. Praznik kozjanskega jabolka. Sodelavci zavoda pravijo, da bo letošnji praznik še bolj pester in bogat, saj je narava območje obdarila z res bogato letino jabolk.  

Terme Dobrna bodo zabeležile še eno uspešno leto. Direktor Leon Tomašić napoveduje še več prihodkov kot lani, višji bo tudi čisti dobiček. Po temeljiti prenovi nekdanje mlečne kavarne, ki je bila njihova največja letošnja naložba, se v termah pripravljajo na nova vlaganja v širitev svojih nastanitvenih zmogljivosti in obogatitev ponudbe, namenjene turistom, nekaj novosti se obeta tudi v medicinskem programu, ki je pomemben del njihovega poslovanja.

Da joga ni le telovadba, temveč iskanje ravnovesja med telesom, duhom in dihanjem, poudarja Šentjurčanka Zdenka Vrečko. Z njo se je srečala pred približno 25 leti in od tedaj raziskuje njene prednosti ter blagodejne učinke. Z upokojitvijo jo je pred sedmimi leti začela poučevati tudi v šentjurski ljudski univerzi, kjer še danes dvakrat tedensko vodi jogo za upokojence. »Najprej je bilo vpisanih malo ljudi, vendar so bili vsi, ki so prišli, navdušeni. Lani nas je bilo že več kot 25, zato sem morala narediti dve skupini,« nasmejano pove Vrečkova, ki k jogi vabi vse, ki se želijo razgibati, posvetiti sebi in tudi družiti. Vadbo joge so v mali dvorani šentjurskega kulturnega doma namreč ponovno začeli ravno v tem tednu.

Žalec bo danes utripal v ritmu 8. Savinjskega oktoberfesta in hmeljarskega likofa ter potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije.