Občina Polzela praznuje 2. oktobra v spomin na Polzelane, ki so bili na ta dan leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru. Že cel mesec je v občini širok nabor dogodkov in prireditev, ki se bodo nadaljevali še teden dni po občinskem prazniku. Čeprav je minulo leto tudi v polzelski občini postreglo s številnimi preizkušnjami, ki so nekatere načrtovane projekte zamaknile za nekaj let, bodo predvidoma še v tem letu začeli gradnjo prizidka k tamkajšnji osnovni šoli. Pripravljajo se tudi na javno-zasebno partnerstvo za obnovo in vzdrževanje občinskih cest, prav tako pospešeno iščejo finančna sredstva za gradnjo kulturnega centra, ki bi se lahko začela čez dve leti.

O situaciji na mariborski onkologiji, ki je te dni glavna tema v številnih slovenskih medijih, je javnost s soborko pri zdravljenju opozorila Polona Selič – Zupančič. Na noge je dvignila vso Slovenijo in brez dlake na jeziku opozorila na zaplete pri gradnji mariborske onkologije. V Celju je znana kot klinična psihologinja in strokovnjakinja, ki je delala tudi na celjski policiji. Nikoli nas ni zavrnila pri prošnji za strokovno izjavo, ko smo poročali o področjih, ki jih zelo dobro pozna. V zadnjih letih se bojuje s hudo onkološko boleznijo. Zdravi se ravno na mariborski onkologiji. Tam je srečala kar nekaj bolnikov, ki se na zdravljenje vozijo iz naše regije. To pomeni, da situacija na mariborski onkologiji ni le »problem Maribora«, ampak je tudi problem, ki ga na svoji koži čutijo številni bolniki s Celjskega, ki tam prejemajo terapije zaradi svoje bolezni. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: splet, osebni arhiv PSZ)

Občina Šoštanj praznuje zadnji septembrski dan, zato je bila sinoči osrednja občinska slovesnost, na kateri je moderator prireditve Ambrož Kvartič iskal odgovor na vprašanje »Kaj skupnost drži skupaj?« Odgovore so skozi ves večer nizali tako letošnji občinski nagrajenci in nastopajoči v kulturnem programu kot tudi župan Boris Goličnik, ki je v prazničnem nagovoru med drugim poudarili, da brez medsebojnega sodelovanja in zaupanja ni razvoja lokalne skupnosti. Šoštanjska občina je, kot je še dejal, ena najbolj aktivnih in učinkovitih pri odpravljanju posledic po lanskih avgustovskih poplavah, ko je deroča voda uničevala domove ljudi in javno infrastrukturo. »Veliko težje kot graditi ceste,je ublažiti stiske ljudi,« je dejal.

Pri Dijaškem domu v Celju je bilo danes odprtje novega nogometnega igrišča z umetno travo. Nova športna površina, ki se nahaja ob košarkarskem igrišču s podobo Luke Dončića in NBA moštva Dallas Mavericks, bo namenjena tako šolarjem, dijakom in študentom kot tudi vsem rekreativcem. Vrednost naložbe, ki jo je financirala celjska občina, je nekaj več kot 33 tisoč evrov. (SŠol, foto: Gregor Katič)

Celje tudi to jesen izvaja redno preventivno deratizacijo javnega kanalizacijskega omrežja. Tak postopek sicer izvaja dvakrat letno, spomladi in jeseni. Namen deratizacije je zmanjševanje nevarnosti širjenja nalezljivih bolezni, ki jih lahko prenašajo glodavci. Jesenski del deratizacije se je začel minuli ponedeljek in obsega celotno omrežje v skupni dolžini 247 kilometrov. (SŠol, Foto: Pixabay)

Seje občinskega sveta v Vojniku bodo odslej, kot kaže, pod budnim očesom civilne iniciative Tukaj smo Vojnik. Predstavniki civilne iniciative so se udeležili že minulih dveh sej. »Ker so nam na seji poleti grobo odvzeli besedo, bomo tokrat še enkrat poskušali nagovorili svetnike in župana in jim predstavili tisto, česar ne želijo slišati. Če nam bodo seveda pustili do besede,« so sporočili pred sejo vojniškega občinskega sveta, ki je bila 12. septembra. Besede predstavniki civilne iniciative na seji niso dobili, so se pa po njej razpisali na družbenem omrežju.

Konjiški maraton, letošnji je bil dvanajsti zapovrstjo, ni le športni dogodek, saj v prijetnem razpoloženju poveže številne prebivalce Dravinjske doline, tudi tiste, ki ne tečejo. Iz leta v leto je ob progi več navdušenih navijačev in glasbenikov, ki na prireditvi, ki je v Slovenskih Konjicah zadnjo septembrsko nedeljo, pričarajo prav posebno vzdušje. Pri organizaciji sodelujejo številni prostovoljci. Zato je Konjiški maraton predvsem maraton z dušo.

»Moj najboljši prijatelj, moj brat. Najino prijateljstvo je neverjetno in večno, saj tako dobrega, skromnega in velikega umetnika ter človeka še nisem srečal. Bila sva sorodni duši. Počivaj v miru, nesmrten si,« je 4. septembra na Facebooku v svojem čustvenem odzivu po smrti pevca Riblje čorbe Bore Đorđevića zapisal Dušan Konda. Znano je, da Konda svojo dušo posveča celjski Špici in Kajak-kanu klubu Nivo Celje. Riblja čorba je ravno na Špici imela dva koncerta. Kako tesno prijateljstvo je bilo med Boro in Dušanom, kaže to, da je Dušan na pogrebni svečanosti legendarnega pevca nosil križ. Gre za veliko čast in dokaz, da sta bila v zadnjih letih nerazdružljiva. Skupaj sta doživela ogromno zgodb, ena je še prav posebna in – kosmata. Gre namreč za Rudija. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: NIK JARH)  

Družba ZPO in Mestna občina Celje sta pred dnevi organizirala Hekaton na Šmartinskem jezeru. Udeleženci so se v razpravi osredotočili na različne vidike razvoja, tudi na razloge, zakaj domačini in turisti obiskujejo jezero, ter na izzive pri rekreaciji, izboljšanju gostinske in turistične ponudbe, reševanju težav z dostopnostjo in prometom ter varovanju naravnega okolja. V manjših skupinah so izpostavili številne izzive in rešitve, ki bi lahko pripomogli k temu, da bi Šmartinsko jezero postala privlačna, dobro obiskana, tržno zanimiva, hkrati pa trajnostno naravna turistična destinacija. (SŠol, foto: MOC)

Globoko nas je prizadela vest, da je umrl naš Tone Vrabl. Nepogrešljiv sodelavec Novega tednika in Radia Celje in človek, ki je gradil ugled, pomen in vsebino naše medijske hiše. Zaposlenim je bil in tudi po upokojitvi ostal mentor, vzor in prijatelj. Od svojcev in vseh nas, ki smo ga globoko spoštovali in cenili, se je poslovil v starosti 80 let. (SŠol, Foto: Osebni arhiv)

Da ima Tomaž veliko srce, pravijo mnogi njegovi sokrajani, ki ga spoštujejo tudi zaradi njegove poštenosti, odgovornosti, zanesljivosti in delavnosti. Kot poudarjajo, ne bodo nikoli pozabili, kako so se s kolegi med žledolomom več dni v težkih zimskih razmerah in brez spanca prebijali iz Gaberk skozi Ravne in Zavodnje proti Slemenu, da so tamkajšnjim prebivalcem zagotovili elektriko. Tudi sicer je vedno med prvimi, ki priskočijo na pomoč v kritičnih razmerah, ob naravnih in drugih nesrečah, nazadnje ob lanskih katastrofalnih poplavah. Krajani Gaberk so mu pred leti zaupali vodenje krajevne skupnosti, na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno društvo Konjenica mladih Šaleške doline. 46-letni Šoštanjčan, ki je zaposlen v Elektru Celje, je prepričan, da sta sposobnost prilagajanja in ohranjanja pozitivne naravnanosti v današnjem svetu, polnem izzivov, ključna za negovanje občutka sreče.

Minulo septembrsko soboto so Mozirski gaj zavzele buče velikanke. Po lanskih katastrofalnih poplavah se je tja ponovno vrnilo tradicionalno državno tekmovanje za najtežjo bučo. Čeprav na letošnjem, 14. državnem tekmovanju po teži nismo dobili nove rekorderke, so izmerili najdaljšo bučo in najtežjo lubenico doslej.

 Zavod za turizem šport in mladino Šmarje pri Jelšah je minulo soboto pripravil 7. srednjeveški dan v Lembergu pri Šmarju. Slovesno odprtje je bilo ob 14. uri, pester program se je začel že dopoldne.  

Sodobna tehnologija nam je olajšala številne stvari. Mobilni telefon in osebni računalnik sta lahko hkrati naš zemljevid, fotoaparat, slovar, enciklopedija … Mnogim omogočata, da s samo nekaj kliki dostopajo do službenega okolja. A kar je včasih velika prednost, je lahko tudi past. Ker lahko mnoga službena opravila postorimo od doma, je za številna delovna mesta postalo pričakovano, da so zaposleni vedno na voljo, opozarjajo na ministrstvu za delo. To, da se nam med počitkom ali drugo upravičeno odsotnostjo z dela ni treba odzivati na pozive delodajalca, je že nekaj časa zapisano v zakonu. Delodajalci bodo morali do sredine novembra glede tega sprejeti še ustrezne ukrepe. Da bo verjetno za nekatere to predstavljalo izziv, saj so jim bili delavci prevečkrat na voljo, pravi sekretarka savinjske območne organizacije ZSSS mag. Mojca Stropnik. O tem, kakšne so posledice nenehne dosegljivosti, smo govorili z antropologom dr. Danom Podjedom. Seveda nas je zanimalo tudi, kako se na uresničitev pravice do odklopa pripravljajo podjetja s Celjskega.  

»Če kdaj, potem prav zdaj potrebujemo pozitiven in optimističen pogled v prihodnost,« pravi šoštanjski župan Boris Goličnik v luči napovedanega stečaja Termoelektrarne Šoštanj. Od pridobivanja elektrike v Šaleški dolini je neposredno odvisnih 2.500 delovnih mest. Ljudje so v veliki negotovosti, zato bo, kot še poudarja, Občina Šoštanj podprla vse rešitve, ki so v prid občanov. Vlado je pozval k čimprejšnjemu sprejemu Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju regije Saša. »Kot župan zagovarjam stališče, da se pogoji za življenje naših prebivalcev ne smejo poslabšati. Vse moči moramo usmeriti v to, da bo prehod v nizkoogljično družbo resnično pravičen za vse prebivalce naše doline.«

V torek je občanka policiste in jih obvestila o vlomu v stanovanjsko hišo.  Ko se je pripeljala do hiše je namreč opazila enega od storilcev, ki je v tistem trenutku pogledal skozi okno. Ko so opazili, da so bili zaloteni, so pobegnili.  Občanka je nemudoma poklicala na Operativno komunikacijski center in policiste obvestila o vlomu in tudi o tem, s kakšnim vozilom so se storilci odpeljali s kraja.

V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje so se pretekli teden na spominski slovesnosti poklonili pokojnemu igralcu in nekdanjemu upravniku celjskega gledališča Borutu Alujeviču – Luju. Umrl je junija letos v 83. letu. V svoji karieri je odigral več kot 80 vlog, pripomogel je tudi k nastanku festivala Dnevi komedije, ki je izjemno pomemben gledališki dogodek za knežje mesto in celotno Slovenijo.

Mestna občina Celje je uspešno pridobila pravico do koriščenja 1,3 milijona evrov nepovratnih sredstev Eko sklada za sofinanciranje nakupa treh električnih avtobusov in enega električnega kombija. Z novimi vozili bodo povečali sistem javnega prevoza Celebus ter zagotovili širšo povezanost znotraj mestnih in primestnih območij. (SŠol, Foto: Edi Einspeiler)

Razmere v celjski Emo Orodjarni se očitno zaostrujejo. Zaposleni spet opozarjajo, da plače še vedno dobivajo z zamudo, tudi o tem, kdaj bodo dobili regres za letni dopust, jih vodstvo še ni obvestilo. V družbi naj bi bilo narobe še marsikaj drugega in kot navajajo, naj bi direktor Marko Areh že dal odpoved.  

Že avgusta naj bi lastnik stanovanja v enem izmed stanovanjskih blokov v Laškem zaznal, da je na njegovem naslovu prijavljenih več ljudi. Do zdaj naj bi tudi nekateri drugi lastniki nepremičnin v Laškem ugotovili enako. Po naših podatkih naj bi bilo samo na območju Upravne enote Laško do danes odkritih kar 50 prijav takšnih goljufij! Zadevo preiskuje tudi policija. (SŠol, foto: Andraž Purg)