Trener nogometašev Celja Damir Krznar se je otepal vloge favorita in jo v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov namenil nogometašem estonske Flore. V Talinu so njegovi varovanci zmagali s 5:0, torej se je hrvaški strateg glede motivacije odločil pravilno. Zmaga bi lahko bila še izdatnejša.

Letošnji sedmi september bo praznični dan. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo upihnil 10. svečko. Deset let mineva od prvega predizbora tega edinstvenega projekta v Sloveniji, ki spodbuja in slavi slovensko pesem ter odpira vrata mladim pevskim in glasbenim talentom. V vseh letih je na ta oder stopilo že več tisoč mladih pevcev.

Delničarji Term Olimia so se letos sestali že drugič in spet odločali o izplačilu dividend. Lani so namreč dobiček pustili nerazporejen, saj bi v nasprotnem primeru morali vrniti državno pomoč, ki so jo dobili za blaženje posledic visokih cen energije.  

Letošnje Mednarodne igre šolarjev bodo v mehiškem Leonu. Tudi tokrat se jih bodo udeležili mladi športniki iz Celja, ki bodo nastopili v plavanju, atletiki in tenisu. Šestnajstčlanska celjska delegacija je v Mehiko odpotovala včeraj. (SŠol, Foto: MOC)

Policisti Postaje prometne policije Celje so med včerajšnjim nadzorom prometa na avtocesti zaznali dva hujša kršitelja.

V Celju in Laškem se bo danes začel drugi del 14. evropskega prvenstva za rokometaše do 20 let.

S tradicionalno parado starodobnikov, pihalnih godb in mažoret ter s festivalom plehmuzik se je včeraj v Laškem končal 59. festival Pivo in cvetje. Štiridnevno dogajanje je privabilo okoli 37 tisoč obiskovalcev, kar je manj kot lani. Gre za pričakovano znižanje, ki so ga organizatorji predvideli na račun vstopnine, a ta ni edini razlog. »Veliko ljubiteljev festivala Pivo in cvetje je tudi ljubiteljev športa in letos je bilo veliko priložnosti za udeležbo na športnih prireditvah naših nogometašev, odbojkarjev, rokometašev, ki so prav tako zahtevale znaten družinski finančni vložek,« pojasnjujejo organizatorji.  

Zaposleni v celjski družbi Emo Orodjarna so plače za maj dobili z veliko zamudo. Namesto najkasneje 18. junija so denar na svoje račune dobili šele 4. julija. In to brez kakršnegakoli pojasnila vodstva. Delavci se sprašujejo, kaj bo z junijskimi plačami, in se bojijo, da morda res držijo neuradne informacije, da nameravajo v podjetju odpuščati. Delo naj bi izgubilo približno trideset ljudi.  

Vodstvo Občine Dobje se je lani razveselilo odločitve vlade, da bo financirala gradnjo enote doma starejših. Zdaj so v ospredju skrbi, ali bo denarja dovolj za uresničitev projekta. Župan Franc Leskovšek še opozarja, da so majhne občine nasploh v neenakopravnem položaju pri črpanju evropskega denarja, namenjenega razvoju lokalnih skupnosti. Za Občino Dobje je precejšen izziv spreminjanje občinskega prostorskega načrta. Na eni strani jo pestijo birokratske zahteve, na drugi strani omejitve kmetijskega ministrstva. »A če želimo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše,« je jasen prvi mož lokalne skupnosti.  

Da se lahko predvsem iznajdljivosti tistih, ki so bili prvi prisotni na terenu, zahvalimo, da v lanskih poplavah ni bilo smrtnih žrtev in da je izjemno delo nato opravila celotna koordinacija služb zaščite in reševanja, pravi mag. Natalija Plemenitaš Fuchs. Dobjanki, ki je v obdobju katastrofalne naravne nesreče vodila celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje ter Regijski center za obveščanje Celje, se zdi, kot da bi nas v tistih kriznih trenutkih vse skupaj varovala še višja sila. Že kot dijakinja si je želela, da bi delala v vojski. Zadnjih 20 let pod okriljem obrambnega ministrstva opravlja različna delovna mesta. Že skoraj dve desetletji je članica občinskega sveta Občine Dobje. Prepričana je, da je vključenost v odločanje o dogajanju v svojem kraju izjemno pomembna. Doslej je trikrat kandidirala tudi za županjo omenjene občine, pri tem so jo, kot pravi, vodili pogum, odločnost in tudi kanček lahkovernosti.    

Timoteja Jevšenaka številni poznajo kot zgovornega arhitekta z veliko strastjo do prostora in družbe. 29-letnik, ki je odraščal v Celju, zadnja leta živi v Vojniku, zaposlen pa je v Ljubljani, se že od gimnazijskih let navdušuje nad arhitekturo 20. stoletja, ki je nastajala na območju nekdanje Jugoslavije. Pred leti je soustvaril razstavo Tendence, ki je bila na ogled v nekdanji restavraciji Majolka in se je osredotočala na razvoj celjskega urbanizma in arhitekture med letoma 1955 in 1985. V AQ galeriji GCC pa je bila pred nekaj meseci na ogled tudi njegova zelo prepoznavna raziskava Borba za arhitekturo – vprašanje kolektivne identitete arhitekture v socialistični Jugoslaviji. Timotej je letos v ospredje stopil tudi kot vodja prenove kultnega kioska K-67, ki bo v knežjem mestu služil različnim namenom. S svojim raziskovanjem in premišljenim pristopom ne želi le ohranjati zgodovinske arhitekture, temveč jo povezati s sedanjostjo in prispevati k boljši prihodnosti našega prostora in medčloveških odnosov v njem.

Več kot 75 tisoč kubičnih metrov veliki nasipi prodnatega in drugega materiala v Poslovni coni Arnovski gozd, ki naj bi bili posledica sanacije vodotokov po lanskih avgustovskih poplavah, v občini Žalec še vedno razburjajo lokalno skupnost in vlagatelje. Čeprav je zemljišče, na katerem so nasipi, v rokah zasebnih lastnikov, so v občini prepričani, da gre za kršenje zakonodaje in nedovoljeno vzpostavitev deponije, za katero lastniki niso pridobili nobenega dovoljenja. V občini med drugim še vedno ne vedo, kaj vsebuje odložen material in ali je onesnažen, kdo je njegov lastnik in kako bo odstranjen. »Hočemo odgovore na naša vprašanja in hočemo, da se ta kup odstrani,« je jasen žalski župan Janko Kos. Zaradi zaščite občanov in občank so vključili tudi odvetniško pisarno ter sprožili inšpekcijske postopke, ki do zdaj še niso naleteli na plodna tla.

  Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ponovno opozarja, da je treba v obdobju visokih temperatur ustrezno poskrbeti tudi za živali. Med ključnimi ukrepi za zaščito živali pred vročino so zadostna količina vode, zadrževanje v senci ter omejitev sprehodov na jutranje in večerne ure ter prevoza na nočni čas.  

  Da brigadirsko poslanstvo ni le stvar zgodovine, ampak lahko boljšo družbo soustvarja tudi danes, opozarja razstava v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju. Na ogled so fotografije iz delovnih akcij, med drugim pogozdovanja in odpravljanja posledic poplav, kjer je bil vsak dodaten par rok v veliko pomoč. Klub brigadirjev mladinske delovne brigade Miloša Zidanška Šentjur je na dediščino in pomen brigad pred dnevi opozoril tudi s postavitvijo spominske plošče v Šentvidu pri Planini.  

Od skupno 6294 kandidatk in kandidatov, ki so na 80 slovenskih šolah v spomladanskem roku opravljali splošno maturo, je bilo uspešnih 92 odstotkov. Na maturi pa so se tudi letos izkazali tudi celjski gimnazijci. S podelitvijo spričeval splošne mature se bo danes za večino maturantov tako zaključilo srednješolsko izobraževanje. (SŠol)    

Vodenje Policijske postaje Šentjur z današnjim dnem prevzema Bojan Šipek. Dosedanji dolgoletni načelnik šentjurske policijske postaje Ludvik Petrič, za katerim je dolga in uspešna policijska pot, se bo namreč 25. julija upokojil.

Končana so gradbena dela za prvo fazo prenove Stare grofije, ki so vključevala izgradnjo zunanjega dvigala in strojnico za klimatizacijo razstavnih prostorov. Vrednost gradbenih del je znašala približno 600 tisoč evrov. V prihodnjih dneh bo opravljen še tehnični pregled, ki je predpogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. (SŠol, foto: MOC)

Laško bo v prihodnjih dneh utripalo s festivalom Pivo in cvetje. Uvod v štiridnevno dogajanje bo današnja tradicionalna prireditev Dan Laščanov. Občinsko dvorišče bo gostilo vse Laščane, tudi tiste, ki jih je življenjska pot odpeljala iz kraja. Skupaj bodo obujali spomine, klepetali, odkrivali stare in nove obraze in se zabavali.

Zaradi začetka izvajanja pripravljalnih gradbenih del za izgradnjo kolesarskega mostu čez Savinjo pri Špici, ki ga bo Direkcija RS za infrastrukturo postavila v okviru izgradnje kolesarske povezave Celje–Žalec, je na odseku lokalne ceste Celje–Brnica–Kasaze spremenjen prometni režim z delno zaporo. Delna zapora, ki se razteza od parkirišča na koncu naselja Lisce do kmetije Lun v dolžini približno 200 metrov, bo trajala vse do konca leta. (SŠol)  

Policisti Postaje prometne policije Celje so včeraj ponoči izvajali meritve hitrosti na celjski obvoznici iz smeri Medloga proti Čopovi ulici. Na delu, kjer je hitrost omejena na 70 km/h, je voznik začetnik vozil 158/km/h. Voznik je vozil neregistrirano vozilo, ki ni bilo obvezno zavarovano, prav tako za vozilo ni bil opravljen tehnični pregled, so sporočili iz Policijske uprave Celje.