S slovesnostjo na Glavnem trgu, ki je minila v znamenju slovenske zborovske pesmi, samospevov in sodobne glasbe, so v petek zvečer v Celju proslavili prihajajoči dan državnosti. Slavnostni govornik je bil rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič. V svojem govoru se je ozrl na zgodovinski kontekst prelomne odločitve za osamosvojitev Slovenije in nastanek samostojne ter neodvisne države, ozrl pa se je tudi v prihodnost.

  3. festival športnega in igranega filma se je minulo sredo začel v tem zdraviliškem mestu. Do sobote, 22. junija, se bodo zvrstile projekcije 40 filmov, ki jih je v tekmovalni program uvrstila strokovna komisija. Obetajo se tudi zanimivi spremljevalni dogodki.  

Ker je vlada sprejela sklep o prekinitvi uporabe premoga za proizvodnjo električne energije do leta 2033, v Šaleški dolini iščejo nove vire za proizvodnjo elektrike. V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) vidijo eno od priložnosti v postavitvi plavajoče sončne elektrarne (PSE) na Družmirskem jezeru. To bi bila prva tovrstna elektrarna v Sloveniji. V Šaleškem Eko gibanju nasprotujejo načinu, ki ga je država na hitro in brez posveta s prebivalci Šaleške doline umestila v njihovo okolje, s tem onemogočila izbiro lastne trajnostne prihodnosti za katero so se v lokalni skupnosti že odločili. Prepričani so, da je prvotni namen pridobivanja električne energije za proizvodnjo vodika in ne za oskrbo gospodinjstev z elektriko.

  Občina Šmarje pri Jelšah bo danes s slavnostno sejo občinskega sveta in s prireditvijo Šmarska noč obeležila letošnji občinski praznik.  

Mestni svet Mestne občine Celje je na zadnji redni seji pred poletnimi počitnicami potrdil drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Svetniki so potrdili tudi imenovanje novega direktorja Celjskega mladinskega centra in strategijo razvoja Celjskega doma v Baški. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: MOC)

Maja je bila v Celju športna prireditev Urbani gladiator, ki že vrsto let k sodelovanju privablja številne, ki so željni tovrstnih športnih izzivov. Pred dnevi smo dobili opozorilo krajanov iz okolice Herkulovega svetišča na Miklavškem hribu. Trasa prireditve je namreč šla tudi mimo omenjenega svetišča, kar sploh ni težava, pravijo krajani. So pa jezni, ker je travnik v neposredni bližini po prireditvi ostal razrit. Težava je posebej ob močnejšem nalivu, ko se tam nabere voda in se nato razliva. A po našem poizvedovanju naj bi te dni območje že uredili. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Dan državnosti, 25. junij, je tudi vitanjski občinski praznik, zato se v prihodnjih dneh v eni najmanjših lokalnih skupnosti, ki jo vodi eden najmlajših slovenskih županov, obeta pester praznični utrip. Po besedah 33-letnega župana Andraža Pogorevca ima občina razloge za zadovoljstvo, saj je občina sredi pestrega naložbenega cikla. Predvidoma naslednje leto bo vrata odprl težko pričakovani vrtec, obetajo se nova blokovska stanovanja, finančno zajetna bo gradnja vodovoda, občina se prav tako pripravlja na urejanje športnega parka. Ker se Vitanjčani z grenkim priokusom spominjajo nedavnega množičnega pretepa na prireditvi Majsko Vitanje, je bila organizacija tradicionalne avgustovske Holcerije nekaj časa vprašljiva. A priljubljena prireditev po zagotovilih župana bo.

Idilično Kozjansko s skromnimi lesenimi hišami, kritimi s slamo, in z navidezno trdnimi kamnitimi zgradbami je 20. junija pred 50 leti stresel potres. Poškodovanih je bilo več tisoč stavb. Številni prebivalci so si začasno bivališče uredili pod šotori, kozolci, v počitniških prikolicah, na skednjih … Poškodovani so bili šole, cerkve, gradovi … Domačini so s pomočjo solidarnostnih dni, posojil ter ob pomoči številnih sosednjih občin in delovnih organizacij zavihali rokave. Večletno obnovo sta zaznamovala težek dostop do odročnejših krajev, kamor so vodili le kolovozi, in primanjkovanje gradbenega materiala. Po tem obdobju so ljudje dobili boljše bivanjske pogoje, nove šole, nov dom upokojencev, boljše prometne povezave in še kaj. Zato še danes velja, da se je z »dobrotresom« Kozjansko rešilo slovesa manj razvite slovenske pokrajine.  

Z Dobrne v Celje, od tam v Maribor, iz štajerske prestolnice v Nemčijo. Najprej v München, kasneje v Osanbrück in nazaj na Bavarsko. Tako je bila poenostavljeno videti izobraževalna pot dr. Anžeta Žerdonerja Čalasana, Dobrčana, ki že desetletje živi in dela v Nemčiji. Zaposlen je na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu, kjer na fakulteti za biologijo že četrto leto deluje kot znanstveni asistent in predavatelj. Letos ga bodo počastili tudi na domači Dobrni, kjer bo prejel županovo priznanje.

Velenje je gostilo 23. Lirikonfest, književno srečanje, ki je tudi letos postreglo z izbranimi pesniškimi branji, literarnimi potopisi in letos prvič s kantavtorsko glasbo. Predstavili so jih priznani slovenski in tuji književniki, prevajalci ter mednarodno uveljavljeni predstavniki novejše poezije, književnosti in jezika. Na Lirikonfestu se je v minulih 23 letih predstavilo že več kot tisoč uveljavljenih evropskih in drugih književnih ustvarjalcev. In kdo so letošnji dobitniki prestižnih književnih nagrad?

Šmohor, ki velja za priljubljeno izletniško in pohodniško točko, je odslej še privlačnejši tudi za obiskovalce z avtodomi. Občina Laško je namreč pod planinskim domom uredila novo postajališče za avtodome, ki bo, kot pravijo v občinski upravi, služilo kot odlična priložnost za prebivalce in obiskovalce tega območja, da kakovostno preživijo svoj prosti čas in bolje spoznajo naravne lepote ter kulturno dediščino.

V najstarejših slovenskih toplicah so si že pred nekaj leti zadali cilj, da bodo svoj zdraviliški kompleks razdelili na spodnji del s hotelom Vita, ki bo namenjen zdravstveni dejavnosti, ter na zgornji, kjer bodo razvijali turistično ponudbo za zahtevnejše goste. Pod budnim očesom zavoda za varovanje kulturne dediščine so začeli prenavljati spomeniško zaščitene stavbe. Najprej so obnovili vilo Higiea, od leta 2020 do letos pa so vsako leto namenu predali še po eno stavbo. Zadnja pridobitev je obnovljena nekdanja kavarna Mlečna Marjanca, ki je dobila popolnoma drugačno vsebino in tudi notranjo podobo, nekoliko je spremenjeno tudi njeno ime. Zdaj ni več Marjanca, ampak je Marijanca.

Na tretjo razvojno med Velenjem in Slovenj Gradcem prebivalci Šaleške doline in Koroške čakajo že vrsto let. Sedemnajst in pol kilometrov dolga hitra cesta naj bi bila po zadnjih napovedih Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) zgrajena leta 2028. Zaradi težavnega terena velja za enega zahtevnejših odsekov na našem avtocestnem omrežju. Na njem bodo trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov. Do zamud pri izvedbi projekta, težkega približno 800 milijonov evrov, prihaja zaradi težav pri pridobivanju pravnomočnih gradbenih dovoljenj.

Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o tem, ali je izobraževalni sistem pripravljen na nove poklice, ali imajo podjetja sploh ustrezne strategije kadrovanja, kako skrbijo za starejše delavce in o tem, kaj prinaša prihodnost na področju zaposlovanja tujih delavcev.   Trg dela je izjemno razgiban v zadnjih letih. Še nikoli se ni tako zelo govorilo, da delavcev primanjkuje na vsakem koraku. To pomeni, da je tuja delovna sila, kot pravi direktorica celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Slovenije Dubravka Milovanović, naša resničnost. A vzporedno Slovenci odhajajo na delo v tujino, mladim pa je, kot pravi sogovornica, svet danes na dlani. Na svet gledajo drugače kot starejši, ki so pripravljeni na delovnem mestu marsikaj potrpeti. Bodo morda mladi tisti, ki bodo delodajalce naučili drugačnega pogleda na to, kako obdržati delavca in ga tudi ustrezno plačati? Stopnja brezposelnosti je trenutno rekordno nizka. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

V Mariboru se je sinoči s podelitvijo nagrad sklenil 59. festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so bili izbrani šesturni Angeli v Ameriki v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Praznih rok se z Borštnikovega srečanja niso vrnili niti celjski ustvarjalci. Nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo je namreč žirija dodelila Živi Bizovičar in Niku Žnidaršiču za predstavo Juriš po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha v produkciji SLG Celje.

Ste vedeli, da je nekoč v Rogaški Slatini deloval pek Viljem Bizjak, ki je s svojimi slaščicami oskrboval dunajski in kasneje beograjski dvor? Ko je želel razširiti svojo proizvodnjo, so šli njegovi načrti o višjem dimniku v nos takratnim oblastem, zato je svojo proizvodnjo prestavil v Zagreb. Na to zgodbo je med raziskovanjem v Zgodovinskem arhivu Celje med drugim naletela dr. Breda Mulec. V svoji knjigi z naslovom Uradniki niso angeli je nanizala še več hudomušnih anekdot, ki jih je razbrala iz arhivskih spisov o disciplinskih postopkih proti nižjim uradnikom. Opozorila je tudi na stereotipe in prepričanja, ki se uradništva držijo vse od zgodovine do danes.  

Stran od prometnih cest in vsakodnevnega hrupa Kamp Menina v osrčju Savinjske doline v svoj kotiček pod soncem ponovno vabi domače in tuje goste. Lansko julijsko neurje in uničujoče avgustovske poplave so temeljito spremenili podobo njegovega prostora. V kampu skoraj ni bilo mesta, kjer ne bi bile vidne posledice ujme. S pomočjo prijateljev, gasilskih društev in številnih prostovoljcev iz različnih delov sveta je obnovljen kamp prve goste sprejel že letos maja. Uradno odprtje bo sledilo danes, ko bo kamp obrnil novo poglavje svoje zgodbe.