Nasmejan, izredno pozitiven, srčen ter predvsem izredno razgledan, čuteč in s širokim dojemanjem notranjega in zunanjega sveta. Benjamin Mencigar. A nihče, ki ga ne pozna, ne bi ob vseh teh njegovih lastnostih pomislil, da je njegovo življenje viselo na nitki. Leta 2012 je bil več kot mesec v umetni komi in ob ventilatorju priključen še na napravo za zunanji pretok krvi. Razlog? Goodpasturov sindrom. Redka avtoimunska bolezen, ki najbolj prizadene pljuča in ledvice, nato deluje tudi na vse ključne telesne organe. Ko se v pogovoru ozre v tisti čas, pravi, da je hvaležen za vse izkušnje in spoznanja, ki jih je po zdravljenju dobil. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Nik Jarh)

Do 11. maja je v Galeriji Velenje na ogled razstava Zlati nemir (Gold Rush-a lucid daydream) avtorja Petra Giodanija. Serijo fotografij gledalca popelje na intimno potovanje skozi svet sanj, minljivosti in estetskega doživetja, osredotočenega na uporabo svetleče folije kot glavnega simbola.

Učenci I. osnovne šole Celje in člani Black&White Maša, Brina, Neja, Julija in Tjan so tudi letos zmagali na državnem prvenstvu First Lego League (FLL), tekmovanju, v katerem se mladi z vsega sveta merijo v programiranju robotov. A za razliko od lani jim letos v Puconcih ni uspelo zmagati tudi v regionalnem tekmovanju Adria. V njem so tokrat zasedli »le« drugo mesto. Ti uspehi pomenijo, da bodo tudi letos tekmovali v tujini. Lani so odpotovali v Maroko, letos jih bo pot namesto proti jugu vodila na sever, v Norveško.

V začetku aprila sta svoja vrata znova odprla Muzej na prostem Rogatec in tamkajšnji Dvorec Strmol. Medtem ko so obiskovalci omenjeni muzej že lani lahko odkrivali s pomočjo avdio vodnikov, je na tak način v letošnji sezoni možno odkrivati tudi dvorec, in to kar v osmih jezikih. Gostje lahko zanimive vsebine o življenju v preteklosti, rokodelstvu in starih obrteh, spoznavajo tudi s pomočjo pametnih očal in druge sodobne tehnologije.  

Igralke Ženskega nogometnega kluba Celje so državne prvakinje v futsalu postale četrtič zapovrstjo. Finalno serijo so proti Košani dobile s 3:0 v zmagah.

»Imam pacientko, gospo sredi šestdesetih, ki je prišla na lasersko terapijo, ker se je bala spolnih odnosov, saj je dobila po vsakem odnosu vnetje mehurja – čisto po vsakem odnosu. Učinek laserja je boljši, če nožnico pripravimo na poseg najprej z lokalnimi estrogeni, potem sva pa še izvedli lasersko terapijo. Čez štiri ali šest tednov, toliko je razmak med dvema terapijama, je gospa prišla z usti do ušes: ›Ne morem verjeti, to je čisto drug svet, jaz nimam nobenih težav, z možem sva imela odnose skoraj vsak dan, ker me je zanimalo, kaj se zgodi potem – nič!‹« Resnična zgodba iz prakse Katarine Jerman.

Tradicionalna prireditev Dan zdravja, ki jo Mestna občina Celje ob svetovnem dnevu zdravja pripravlja v sodelovanju z javnim zavodom Socio in številnimi drugimi partnerji, je tudi to soboto v mesto privabila ogromno obiskovalcev. V mestu je bila tudi naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje z bogatim programom in zabavo. (SŠol, Foto: Andraž Purg, NT&RC)

Strmo naraščanje predpisovanja antidepresivov je odraz duševnih stisk, ki jih čuti vse več Slovencev in Slovenk. A čeprav so lahko marsikdaj nujno potrebna prva pomoč, ki človeku pomaga preživeti, tablete same po sebi ne jamčijo notranjega miru – tega lahko prinese le korenita sprememba na vseh ravneh, tudi na sistemski. Kajti duševna stiska je zgolj normalen odziv možganov na nenormalne okoliščine.

Marca je stranka SDS sklicala nujno sejo odbora za zdravstvo in na njej so člani Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlagali, naj pripravi analizo razlogov nihanja presežne umrljivosti v Sloveniji. Zaskrbela jih je namreč nedavna novica, da je Slovenija decembra prejšnjega leta z 21,3 odstotka zasedla neslavno prvo mesto, daleč nad evropskim povprečjem (9,3 odstotka). Ali torej Slovenci umiramo bolj kot preostali Evropejci?

Druga svetovna vojna je pokazala nešteto krutih obrazov. Tudi zloglasno krajo otrok. Brez kančka slabe vesti so jih nacisti v imenu SS-ovskega rasnega eksperimenta kradli staršem po okupiranem ozemlju, tudi v Celju, da bi jih dali v posvojitev dobro stoječim nemškim parom. Vse to so počeli za svoj tajni program širjenja arijske nadrase. S tem so pahnili v trpljenje več sto družin. Pet mesecev je bila stara Celjanka Jerica Poljanšek (Šuster), ko so jo odpeljali v nemški Lebensborn, a so jo, najverjetneje zaradi očetovega vztrajnega poizvedovanja, kmalu po njenem drugem rojstnem dnevu vrnili staršema. Vsi mame in očetje ukradenih otrok te sreče niso imeli. Zgodovinarji, ki preučujejo to bolečo liso polpretekle zgodovine, so si enotni, da gre za učno uro oziroma poziv človeštvu, naj se za vedno končajo zločini nad otroki.

ŠENTJUR - Približno enajst kilometrov novega kanalizacijskega omrežja na odseku Proseniško–Dole–Trnovec pri Dramljah bo zgrajenega predvidoma do decembra prihodnje leto. Na 151 novih priključkov se bo lahko priključilo 351 populacijskih enot. Občina Šentjur je za naložbo, vredno več kot 2,6 milijona evrov brez DDV, pridobila milijon evrov evropskega sofinanciranja. V sklopu projekta bo na strehi Javnega komunalnega podjetja Šentjur, ki v občini upravlja gospodarske javne službe, zgrajena še sončna elektrarna.  

Po malo več kot treh letih stečaj livarne Adut iz Štor še vedno ni končan, čeprav ob propadu ni imela skoraj nič premoženja, njen bančni račun je bil prazen, zaposlovala je le še dva delavca. Razlog za dolg postopek je tožba, s katero želi stečajni upravitelj Miran Kos razveljaviti prodajo poslovnega prostora v Tehnopolisu. Lastnik podjetja Ivan Štrlekar oziroma njegov pravni zastopnik je namreč pisarno prodal tik pred stečajem in to za smešno nizko ceno.

Da je pred nami topla polovica leta, zadnjih devet let naznani odprtje fontane piva v središču Žalca. Nič drugače ne bo letos. Žalčani bodo pipice svoje osrednje turistične zanimivosti dvignili jutri (v petek). Glede na trenutne vremenske napovedi se nam obeta pravi poletni konec tedna, zaradi česar se zagotovo ne smeji le pivoljubcem, temveč tudi upravljavcem fontane, zaposlenim v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec. V pretekli sezoni so namreč kar nekajkrat imeli smolo z dežjem.

Na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi je že več mesecev na območnih centrih za socialno delo mogoče oddati vloge za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana. Centri za socialno delo že delajo na tem področju, prav tako invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ki odločajo o upravičenosti uporabnika oziroma sposobnosti kandidatov, s katerimi že potekajo pogovori oziroma obiski na domovih. Odločitve, ali uporabniku oskrbovalec družinskega člana pripada in ali je kandidat, ki bi to opravljal, primeren, so skorajda v večini primerov že znane. Toda uporabniki teh odločb še vedno nimajo. Razlog tiči v informacijskem sistemu, ki ga ministrstvo še ni usposobilo. Kaj torej Ministrstvo RS za solidarno prihodnost, ki tako poudarja pomen omenjenega zakona, čaka? Uporabniki potrebujejo pomoč in vsak dan, ko le-ta ni urejena tako, kot je država obljubljala, je zanje boleč in izgubljen. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

Podjetje Voc med Celjem in Žalcem po visokovodnem nasipu že več mesecev gradi državno kolesarsko stezo. Če smo povsem natančni, gre za odsek, ki se bo začel pri celjski Špici in končal pri mostu čez Savinjo pri Šeščah. Uradno bo odprt konec junija.

Z glasbo je vse lažje, se strinjajo člani glasbene skupine Dominik, ki je nastala leta 1989 v sklopu mladinske veroučne skupine pod okriljem patrov dominikancev. »Okrog patra Vančija Arzenška se nas je zbrala skupina mladih nadebudnežev. Želja po novih spoznanjih in ljubezen do glasbe sta sprožili verižni odziv, ki vztraja do današnjih dni,« pravi vodja Boštjan Čuvan, ki ob soprogi Janji v skupini deluje že vse od njenega začetka.

Knjižnica Solčava, ki je ena od enot Osrednje knjižnice Mozirje, je dobila nove prostore. Doslej je domovala v prvem nadstropju Osnovne šole Solčava. Po novem jo boste našli v prvem nadstropju novega prizidka med osnovno šolo in telovadnico.

Da verjetno preti ustavna presoja Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za odlagališče Cinkarne Celje Za travnikom, je vodstvo šentjurske občine na zadnji seji seznanilo člane občinskega sveta. Omenjeni odlok iz leta 2003 je, kot pojasnjujejo predstavniki občine, potrdil predhodno priznan posebni status Krajevni skupnosti Blagovna in časovno omejil delovanje deponije do oktobra lani. Mesec pred iztekom roka je cinkarna pri ministrstvu za okolje, podnebje in energijo sprožila postopek za uvedbo nadzora nad zakonitostjo odloka glede veljavnosti o določitvi časovne omejitve deponiranja sadre in prenehanja vseh dejavnosti na tem mestu.  

Žani Luisa, hči ene naših najuspešnejših modnih oblikovalk Maje Štamol Droljc, je s predstavitvijo svoje prve samostojne mini kolekcije, kratko in jedrnato poimenovane Moja pot, znova dokazala, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Simpatična 14-letnica, ki obiskuje 9. razred Waldorfske šole Savinja v Žalcu, je že od malega kazala ljubezen do ustvarjanja, skozi leta so pod njenimi spretnimi prstki nastali že številni imenitni kosi nakita, zdaj pa je naredila še korak več k svoji veliki želji – postati modna kreatorka.

Da ima nogomet v petrovški župniji posebno mesto, nakazujeta že gola na zelenici pred župnijsko zgradbo. Pater Vanči Arzenšek je velik športni navdušenec. Ob nogometu sta njegova ljubezen še tenis in namizni tenis. Izredno dobro ima razvit tudi posluh za jezik in glasbo. V slovenščino prevaja iz več evropskih jezikov in nemalokrat poprime za katero od svojih kitar ter ob tem še zapoje. S tem je prijetno presenetil tudi naju s fotografom, ko sva ga v dneh pred velikonočnimi prazniki obiskala v Petrovčah. Arzenšek tam mašuje od leta 1990 in je eden od dveh patrov dominikancev, ki še živita v Sloveniji. Ne skriva, da je Cerkev na nekaterih področjih ostala nekoliko za časom in da se bo morala, če bo v svoje vrste želela pridobiti nove duhovnike, nekoliko prilagoditi sodobni družbi. V mislih ima v prvi vrsti svobodno izbiro celibata.