»Direktor, izvolite, to je za vaš praznik,« so bile besede ene od oskrbovank Doma Nine Pokorn Grmovje, ki je kar med intervjujem prikupno pokukala v njegovo pisarno in mu za gregorjevo pomolila čokolado. Kot pravi Tomaž Lenart, nima uradnih ur. Vrata njegove pisarne so ves čas na stežaj odprta za vse stanovalce javnega zavoda, v katerem 180 zaposlenih skrbi za 250 oseb s težavami v duševnem zdravju in razvoju. »Trudimo se, da je njihovo življenje pri nas približek tistega, ki bi ga imeli v domačem okolju. Zaposleni smo zanje prijatelji, zaupniki, znanci in svojci. Naši stanovalci prihajajo iz različnih socialnih okolij, za mnoge zato predstavljamo edino socialno mrežo.« Prav zaradi slednjega še toliko večji izziv postaja vedno bolj pereče pomanjkanje kadra. Ni bolničarjev, ni medicinskih sester, ni socialnih oskrbovalk. Neprestana prisotnost psihiatra predstavlja tudi za tovrstne zavode le sanje.

Teo Čeh je eden od članov akrobatske skupine Dunking Devils, ki se je nedavno vrnila iz Amerike, kjer je že šestič nastopila med polčasom NBA-tekme. 32-letnik iz Šoštanja je že od majhnih nog velik adrenalinski navdušenec. To je pokazal tudi v drugi sezoni resničnostnega šova Exatlon Slovenija, ki se mu je v življenje zapisal kot najbolj naporna, a hkrati najlepša dogodivščina doslej. Ukvarja se tudi z ustvarjanjem vsebin na družbenih omrežjih in čeprav v zadnjih letih večino časa preživi v prestolnici, priznava, da se ob prostih koncih tedna z veseljem vrača v domači kraj.

Tokratna tiskana izdaja Novega tednika je še posebno zajetna. Obsega namreč posebno pomladansko prilogo Novega tednika – Pomladno petico, s katero vsako leto skupaj z vami zakorakamo v pomlad.

Celje bo do poletja dobilo prvi pasji park, ki ga bo Mestna občina Celje uredila v mestni četrti Dečkovo naselje. »Pasji park se bo nahajal na zelenih površinah med ulicami Pod lipami, Pod gabri in Pod kostanji, kjer se nahajata tudi športno in otroško igrišče. Slednjega bomo v celoti obnovili in razširili ter tako poskrbeli, da bodo prebivalci mestne četrti dobili nove možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa,« so sporočili iz celjske občine. (SŠol, foto: Pixabay)  

V ponedeljek se je na območju Velenja zgodila delovna nesreča, v kateri je umrl 32-letni moški. Do nesreče je prišlo pri pritrjevanju prikolice na vlečno vozilo. Vozilo je bilo pred nezgodo parkirano pod industrijskim šotorom, pri čemer je bil skrajni del kabine le nekaj centimetrov oddaljen od roba industrijskega šotora.

Da ni razloga, da bi sedeli doma, so v ponedeljek v Domu II. slovenskega tabora Žalec izpostavili UPI – ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Rogaška Slatina in Šolski center Celje. Do leta 2029 bodo kot partnerji za odrasle izvajali brezplačne izobraževalne programe in izpite. Načrtujejo, da bodo skupaj izvedli 273 izobraževalnih programov in 200 izpitov, v katere bodo vključili 3.319 odraslih.

Družba Nepremičnine Celje je objavila razpis za dodelitev oskrbovanih stanovanj v najem v Vili Vodnikova ulica 14 v Celju. Gre za najnovejši projekt pri zagotavljanju javnih najemnih stanovanj v celjski občini. Na voljo je 12 oskrbovanih stanovanj, primernih za eno oziroma dve osebi, ki bodo najemnikom oddana za nedoločen čas in neprofitno najemnino, ki je določena glede na velikost in strukturo stanovanj. (SŠol, Foto: Andraž Purg)

Na Vranskem so si že vrsto let želeli, da bi v Schwentnerjevi rojstno hiši gostili prejemnike nagrade, ki se imenuje po tem prvem slovenskem sodobnem založniku Lavoslavu Schwentnerju. Sedaj jim je to končno uspelo.

Danes je gregorjevo, dan, ko se se po ljudskem izročilu »ptički ženijo«, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci. Nanj je vezanih tudi mnogo zanimivih običajev, ki razveseljujejo predvsem najmlajše. Eden od teh je spuščanje gregorčkov (raznih predmetov, v katerih je sveča) v vodo. Gregorčki tako napovedujejo luč in toploto ter s tem naznanjajo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da ljudem ni več treba delati ob luči. Običaj izvira z Gorenjske, obujajo in ohranjajo ga tudi marsikje na Celjskem.

  Tako kot v Cinkarni Celje in Cetisu so tudi v Termah Olimia del bilančnega dobička iz leta 2022 namenili za dividende. Zaradi državne pomoči za blažitev visokih cen električne energije dobička lani niso smeli izplačati.  

Naša pesem, Srna z ulice, Mimi in Jani, Slavija … To je le nekaj legendarnih skladb zasedbe Barni Band iz Rogaške Slatine. Skupina, ki je od leta 1999 nanizala tri albume, leta 2013 pa je prenehala delovati, se je letos vrnila na koncertne odre, med drugim je nastopila na Grobelnofestu in na slatinskem festivalu Fertik. Njen ustanovitelj Aleš Boroš Barni skuša z vsako skladbo povedati zgodbo. Svoje verze, ki so uglasbeni že izšli na nosilcih zvoka, sedaj predstavlja še v pesniški zbirki Jutro pojutrišnjem. Kot pravi, želi, da ljudje tudi tako spoznajo njegovo »muziko«.  

Super! Odkrili boste, da niso le tovarna jajc, temveč so tudi prijazne domače živali, odlične čistilke prostora, mini »štiharice« vrta in domače pridelovalke kakovostnega gnojila. (Besedilo: SANJA LONČAR)

Toni Grobelnik iz Galicije je mladi prevzemnik postal leta 2019. Zamisli in poguma mu ne manjka. Na tradicionalno savinjsko kmetijo, ki se je do takrat ukvarjala s prodajo mleka in z gojenjem hmelja, je pripeljal prve telice škotske pasme angus in japonske wagyu. S tem je stopil iz do takrat tradicionalnih okvirjev in izkoristil vedno večjo tržno nišo, ki jo tovrstna govedina predstavlja v kulinariki. Slednje je prepoznala tudi komisija in Tonija Grobelnika razglasila za inovativnega kmeta leta.

Živa Pur s Polzele je Avstralijo z družino prvič obiskala, ko je bila stara šestnajst let. Tri tedne so potovali po vzhodni obali, Queenslandu, Novem Južnem Walesu in Viktoriji. Da bo dežela tam spodaj čez nekaj let postala njen novi dom, si takrat še ni mislila, čeprav jo je na to celino še zelo vleklo. Kot absolventka je izkoristila potovanje z družino po Filipinih in se od tam sama še za šest tednov podala v Avstralijo. Po sedmih letih danes tam ni več turistka. Na tej vroči celini na podlagi partnerske vize živi in se preživlja. A pot do tega uradniškega dokazila, kot se rada pošali, ni bila tako zelo preprosta. Avstralski uradniki namreč znajo biti tudi zelo radovedni.

Absolventka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru je in se še odloča, ali bo delala specializacijo iz ginekologije ali pediatrije. Verjamem, da bo Iza Zorc izvrstna zdravnica – sočutna, pozorna, predana poslanstvu svojega poklica. Empatija ji ni tuja. Tako doživeto, na trenutke z občutkom ganjenosti, je namreč nizala vtise iz Ugande, kjer je skupaj še s štirimi absolventi medicine prostovoljno pomagala v lokalnem zdravstvenem centru in tudi v odročnejših vasicah, kjer so med domačini opravljali preventivne zdravstvene preglede in jih osveščali o zdravju. Podhranjene otroke je srečevala na vsakem koraku. »Prehrana je beljakovinsko zelo osiromašena. Še bolj me je pretreslo spoznanje, da življenje otrok v tem okolju ni vredno skoraj nič,« pripoveduje s cmokom v grlu in dodaja, da se je vrnila pomirjena, saj so marsikomu rešili življenje ali mu vsaj olajšali zdravstvene tegobe.

Po družbenem omrežju Facebook te dni kroži zapis občanke o parkirišču v Gregorčičevi ulici v Celju. Nekateri stanovalci so kritični do tega, kot je zapisano, da je 11 parkirnih mest namenjenih varovanim stanovanjem v prenovljeni t. i. Vili Vodnikova, medtem ko naj bi morali drugi, ki v večstanovanjskih stavbah bivajo že več desetletij, zdaj parkirati drugje, saj pogosto tam ni dovolj parkirišč. Ponoči naj bi nekateri parkirali tudi na označeni intervencijski poti. (SIMONA ŠOLINIČ)