Sonce nosi v sebi. To sem opazila že v gimnazijskih letih, ko je z različnimi talenti opozorila nase. In ni me presenetilo, da jo je njena karizma zapeljala na prireditvene odre, pred televizijske kamere in radijske mikrofone, prve izkušnje je nabirala na Radiu Celje. Svoje bogato znanje Betka Šuhel Mikolič, Štajerka v Ljubljani, zdaj posreduje drugim kot mentorica javnega nastopanja, je tudi strokovnjakinja za odnose z javnostmi. Njeni urniki so natrpani z obveznostmi, a si zna vzeti čas zase. Tišina in mir ji vedno bolj prijata, zato prebujanje novega dne pogosto doživi na Šmarni gori. »V tisti uri na polno živim samo zase. Tja gor grem po vedrino. Pognat srce v višje obrate.«

Pri vhodu v sodišče v Prešernovi ulici v Celju so danes zjutraj našli sumljivo škatlo, zato so policisti preventivno zaprli Prešernovo ulico. 

Po družbenem omrežju je zaokrožil posnetek Zmaga Jelinčiča, v katerem stoji pred novim žalskim vrtcem in govori o tem, kako so bile tamkajšnje vzgojiteljice poslane na pouk albanščine.

V Domu II. slovenskega tabora Žalec je bil v ponedeljek zvečer tradicionalni dobrodelni koncert Z roko v roki. Dekanijska Karitas Petrovče je z njim zbrala nekaj manj kot 10 tisoč evrov.

Črt Močivnik je ravnatelj I. OŠ Celje od aprila lani. Letos spomladi bo torej minilo leto, odkar je na čelu te največje celjske osnovne šole, ki bo prihodnje leto obeležila 150 let. V njej je kot učitelj slovenščine zaposlen od leta 2012. Ob tem je zadnjih pet let pred nastopom ravnateljevanja opravljal naloge pomočnika ravnatelja. Poučevanja tudi zdaj, ko ima obilo drugih organizacijskih in poslovnih obveznosti, ni opustil. »Pomembno se mi zdi, da ravnatelj tudi poučuje, saj tako lažje razume izzive in s sodelavci poišče ustrezne rešitve,« je jasen Močivnik.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je včeraj obiskal občini Laško in Šentjur, kjer se je srečal z županoma. Z njima se je pogovoril o izzivih in najbolj perečih težavah, s katerimi se srečujeta pri svojem delu. V obeh občinah je odprl tudi varuhov kotiček. Njegov namen je institucijo Varuha približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo, ter jim pomagati, če se bodo znašli v stiski ali če bodo imeli težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil različnih ustanov ali organov.

Z današnjim dnem v veljavo stopajo preklici soglasij zdravnikov za prekomerno nadurno delo. V Splošni bolnišnici Celje, kjer je soglasje umaknilo 47 odstotkov zdravnikov, do včeraj pa so umik soglasja preklicali trije zdravniki, težave pričakujejo na radiologiji, infektologiji in manjših internističnih oddelkih. Kot so danes sporočili iz bolnišnice, zaradi stavkovnih razmer do nadaljnjega naročanje na redni ginekološki pregled v ginekološkem dispanzerju bolnišnice ne bo možno. 

»Naša družina je po njegovi smrti psihično dotolčena,« pravi Štefan Kovač, oče Robija Kovača, ki je leta 2020 umrl star komaj 35 let. Za seboj je pustil 4-letnega sina Liama, partnerko Kajo ter starša Štefana in Slavico. Večmesečna agonija po odkritem t. i. miksoidnem liposarkomu, ki je oblika raka, se po smrti Robija se še vedno nadaljuje. Svojci odškodninsko tožijo UKC Ljubljana, saj z odvetnikom Bernardom Zupancem dokazujejo, da je šlo za medicinsko napako pri zdravljenju. Priznan nevrokirurg (ime hranimo v uredništvu), ki dela v tujini in ki ima več kot 20 let izkušenj, je v izvedenskem mnenju napisal, da je obravnava bolnika, kot izhaja iz vse medicinske dokumentacije, »povzročila posledice na njegovem zdravju. Če bi bil tumor operiran pravočasno, bi bil bolnik danes verjetno še živ«. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: osebni arhiv KRK)

Da lahko preoblikujemo svoje miselne vzorce in pravzaprav tudi svoje možgane, meni Janja Urankar Berčon, ki izvira iz Laškega, zadnja leta pa živi v Šentjurju. Kot pomembno orodje, ki spreminja naše misli in pozitivno vpliva na človeka, je prepoznala pozitivne afirmacije. Da bi takšna pozitivna sporočila lahko razumeli že otroci v predšolskem in šolskem obdobju, je z njimi zasnovala komplete kartic, prilagojene različnim starostim.  

V zadnjih tednih in dneh je bilo na sejah občinskih svetov v marsikateri občini Obsotelja in Kozjanskega zelo burno pri obravnavi predloga spremembe cen oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter cene zbiranja komunalnih in bioloških odpadkov. Če bo predlog potrjen (danes, v četrtek, ga bodo obravnavali še občinski svetniki v občinah Kozje in Bistrica ob Sotli), bo imelo približno 35 tisoč občanov od 1. marca višje postavke na položnicah za storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.  

Boža Vidmar in Matija Čretnik sta znana celjska frizerja, ki krojita podobo mnogih Slovencev. Pravzaprav se je s tem opisom nekoč kitila danes upokojena Boža, ko je v začetku devetdesetih let odprla svoj salon ob cesti za cerkvijo sv. Daniela v Celju. Njen sin Matija danes velja za enega bolj priznanih frizerjev v Sloveniji, predvsem velja za mojstra barv, ki jim težko damo imena. »Svetloba, barva majice in barva prostora vplivajo na to, kako je barva las videti na mojih strankah. In za to sem moral delati, zares garati.«  

Pravi koktajl talentov pooseblja Velenjčan, ki že več let živi v Ljubljani. »Pravzaprav sem se bil na neki točki v življenju po opravljenem doktoratu iz etnologije in kulturne antropologije prisiljen vprašati, kaj bi še lahko počel. Zbral sem dovolj poguma, da sem se z akademske sfere spustil v svet muzikalov in kasneje še v medije, saj se preizkušam pri delu radijskega in televizijskega napovedovalca, novinarja, scenarista, pisatelja, glasbenika,« pravi dr. Ambrož Kvartič, ki je lani nase opozoril tudi s knjigo Od imena do spomina. V njej je strnil rituale, šege in navade na življenjski poti človeka od rojstva do smrti.

Zaščitna ograja in gradbeni odri okoli dvorca Jelšingrad pričajo o tem, da se tam že nekaj mesecev dogajajo nujni posegi, potrebni za zaščito stavbe, ki je samevala in propadala vse od leta 1974. »Lokalna skupnost si je, da bi rešila to pomembno dediščino, na srečo še pravi čas navezala ta kamen okrog vratu. Tako streha kot obodni zidovi so bili namreč izredno načeti,« je razložil Matija Plevnik, umetnostni zgodovinar in višji konservator v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki od začetka obnove bdi nad oživljanjem edinstvenega orientalskega dvorca v državi.  

Državni zbor bo odločal o predlogu predsednika vlade dr. Roberta Goloba za imenovanje Velenjčanke Andreje Katič za ministrico za pravosodje. Predstavniki Socialnih demokratov so premieru sicer predlagali več imen za novega pravosodnega ministra oziroma ministrico. Predsednik vlade se je za Katičevo odločil zaradi preteklih izkušenj, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Brezčasni Bolero sta v dvorani Zetra na drsalkah odplesala Angleža Jayne Torvill in Christopher Dean. »Njuna« dvorana je bila uničena že čez dobrih osem let. Tudi zdaj že pokojni ameriški filmski igralec Kirk Douglas je kmalu pozabil, da je moral za večerjo v restavraciji na Baščaršiji namesto 40 plačati 400 dolarjev. Ljubljenec vseh nas v tistem času Bojan Križaj se je žal zapletel pri slavnostni olimpijski zaobljubi med otvoritvijo iger na stadionu Koševo, a tudi tega se le redko kdo spomni.

Da se lahko poslovijo od kmetovanja, če bo država uresničila svoje namere glede umeščanja suhega zadrževalnika v Črnolici, je sredi februarja na protestu pred Direkcijo RS za vode poudarilo več kmetov iz šentjurske Nove vasi. Občina Šentjur poudarja, da je bil ravninski del Šentjurja v poplavah prizadet vsakih nekaj let. Zato je zagotavljanje protipoplavne varnosti zadnji dve desetletji ena njenih prednostnih nalog. Marca 2022 je z omenjeno direkcijo podpisala sporazum o izvedbi preostalih ključnih delov protipoplavne ureditve v Šentjurju. Sporazum daje med drugim podlago za projektiranje suhega zadrževalnika Črnolica. Slednji je po prepričanju občine ključni del protipoplavnih ukrepov na vodotoku Voglajna s pritoki.  

»Plešem prvič, prvič jočem, prvič delam vse, kar hočem …« Tako se glasi del skladbe Prvič, naslovne skladbe istoimenskega projekta, ki vključuje TV-dokumentarno serijo, radijski podkast in članke na portalu za mlade Skit. Pri snemanju naslovne skladbe za projekt, ki predstavlja deset tem o spolnosti, puberteti, odraščanju in intimnosti, je sodelovala tudi Celjanka Zara Kregar. Slednja je z glasbo povezana že od otroštva. Trenutno se posveča ustvarjanju svoje prve avtorske pesmi, ki jo je zasnovala na klavirski osnovi in bi jo rada še letos predstavila javnosti.