Ko je bil Samo Jezovšek otrok, je želel igrati na velikih koncertih pred večtisočglavo množico. To je bila tudi spodbuda med vajo klavirja. »Takrat sem očetu za božič kupil DVD s posnetkom koncerta skupine Šank rock in se spomnim, da sem mu rekel, da želim s podobno zasedbo nekoč igrati.« Danes je  član prav te zasedbe. Pravi, da so se mu s tem uresničile sanje. Klaviaturist sicer ne igra le z velenjskimi rokerji, ampak sodeluje tudi z drugimi zasedbami, med njimi najpogosteje s skupino Petsto metrov in z Mojstri z Markom Vozljem. Slišali smo ga lahko igrati tudi z Nušo Derenda, Janom Plestenjakom, Erosi, s Heleno Blagne, Kvatropirci in z mnogimi drugimi, tudi s tujci.

Pretekli teden je bil v Plezalnem centru Celje prav poseben dogodek, ki je bil namenjen predstavitvi prilagojenega športnega plezanja za invalide. Organizirali sta ga paraplezalka in predsednica Medobčinskega društva invalidov Žalec Nataša Privošnik ter predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik. V celjskem plezalnem centru je bilo tako več kot 40 invalidov. Vsi so uživali v druženju in se tako spoznavali s športnim plezanjem. Čeprav invalidnost predstavlja ovire, so zbrani dokazali, da jih je mogoče premagati, če obstajata volja in pogum. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Mariborski preiskovalni sodnik je odredil pripor za 23-letnega moškega z območja Celja. 23-letnik je osumljen, da je med 31. januarjem in 19. februarjem storil 8 goljufij in en poskus tega kaznivega dejanja. S svojim početjem naj bi pridobil 85 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. (SŠol, foto: arhiv Pixabay)

Promet na glavnih cestah v občini Vojnik se je v zadnjih letih močno povečal. Samo na regionalni cesti Višnja vas – Celje so v letu 2022 našteli 5,5 milijona vozil ali povprečno več kot 15.000 na dan. Na pereče razmere opozarjajo krajani, združeni v civilno iniciativo Tukaj smo.

Mestni svet Mestne občine Celje je na svoji prvi seji v tem letu sprejel dva pomembna strateška dokumenta, ki prinašata razvojne usmeritve na področju športa in kulture. Pred bližajočim se praznikom Mestne občine Celje je mestni svet potrdil tudi vseh 15 nominirancev za letošnja občinska priznanja. Na slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku, ki ga praznujemo 11. aprila, bodo podeljeni dva zlata, štirje srebrni, štirje bronasti in pet kristalnih celjskih grbov. 

Včeraj, nekaj minut pred 18. uro, je v Premogovniku Velenje prišlo do dogodka, zaradi katerega so morali štiri delavce odpeljali v celjsko bolnišnico. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Župan Občine Laško Marko Šantej je včeraj gostil srečanje županov savinjske, posavske, dolenjske in zasavske regije, skozi katere je predvidena trasa srednjega dela tretje razvojne osi. Namen srečanja je bil medsebojna uskladitev in potrditev izbrane študije različic ter podpis sporazuma o skupnem in usklajenem zastopanju interesov za dokončane srednje dela tretje razvojne osi. Gre za predvideno povezovalno državno cesto med avtocestama A1 (Ljubljana - Maribor) in A2 (Ljubljana - Obrežje). Predlog trase je podprlo vseh osem županov občin Laško, Celje, Hrastnik, Radeče, Mirna na Dolenjskem, Mokronog – Trebelno, Sevnica in Šentrupert ter županja Trebnjega.

Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja sta zaznamovali mladina in njihova udejanjena ideja o spominskih pohodih po poteh XIV. divizije. S pohodi so želeli izkazati spoštovanje in zahvalo partizanom ter vsem tistim, ki so se v 2. svetovni vojni borili za domovino in jo pomagali osvoboditi. Z leti je prvotni namen prerasel še v nekaj več – pohod je (p)ostal pomemben del ohranjanja zgodovine in tradicije. Letos mineva 80 let od takrat, ko je znamenita XIV. divizija prečkala Sotlo v Sedlarjevem in prišla na Štajersko, ter pol stoletja organiziranih pohodov po njenih poteh. V ta namen so v Muzeju Laško v sodelovanju z Društvom za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško pripravili razstavo Po poti XIV. divizije.

Ob pokalih in priznanjih, skrbno razstavljenih na polici v otroški sobi, bi morda kdo pomislil, da je naša ekipa tokrat obiskala dom kakšnega mladega športnega navdušenca. A pri Sinji Gračnar iz Šentjurja je na prvem mestu glasba. Enajstletna deklica se vsak dan pridno sprehaja po črnih tipkah svoje diatonične harmonike, največje zadovoljstvo pa ji prinašajo uspehi, ki jih niza na številnih tekmovanjih. Mlada glasbenica, ki je lani s svojim igranjem med drugim osvojila zlato priznanje na državnem prvenstvu, ima neizmerno podporo svoje družine. Starša jo spremljata na nastopih in tekmovanjih, oče doma z njo vadi ure in ure, mama poskrbi, da jo po vsakem uspehu doma pričaka »zlata« torta.  

Prvič začutiti škripanje snega pod svojimi nogami, počivati na ležalniku, uživati v pogledu po ravnici in poslušati zvok tišine ali se prepustiti zgodbam o čarovniji, kako se grozdje s trsov spremeni v vinsko harmonijo. Da so takšna doživetja vredna pozornosti, se zavedata Simon Rogina in Nika Šarlah iz Bistrice ob Sotli. Na posesti domače kmetije, kjer so imeli kunšperski grofje v srednjem veku grajsko kaščo, žitnico in kozolec, sta zgradila sodobne apartmaje z velnesom in na prelomu leta v njih sprejela prve goste.  

Kulturno društvo Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem obeležuje 45 let delovanja. Obletnico bodo Tanci obeležili z jutrišnjim (sobotnim) jubilejnim koncertom v Kulturnem centru Laško. Na njem se bodo predstavili tudi nekdanji člani društva, otroška folklorna skupina OŠ Primoža Trubarja Laško – podružnične šole Debro ter skupina Vodomke.

Ministrstvo RS za naravne vire in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo sta dvanajst let po javni razgrnitvi najustreznejše različice posodobitve glavne ceste Šentjur–Dobovec vsem vpletenim občinam poslala svoja stališče do pripomb, ki jih je zainteresirana javnost podala leta 2012. Številni občani Šmarja pri Jelšah so takrat opozarjali na nesmiselno umeščanje obvoznice le nekaj sto metrov vzporedno ob glavni cesti. Kot je razvidno iz dokumenta obeh ministrstev, so pristojni doslej izdelali še strokovne podlage za obvoznice po južnem delu naselja. Župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš je razočaran nad hitrostjo iskanja prometnih rešitev. Kot pravi, bi Obsotelje in Kozjansko danes potrebovala že avtocesto, medtem ko se država šele ukvarja s posodobitvijo glavne ceste.  

Znani so nominiranci za letošnje celjske grbe, najvišja občinska priznanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade je obravnavala 23 predlogov, mestnemu svetu pa bo predlagala podelitev petnajstih priznanj – dveh zlatih celjskih grbov, štirih srebrnih in štirih bronastih ter petih kristalnih grbov.

Pričakovala sem odrezavo in neizprosno sogovornico, saj je vendar med najbolj glasnimi kritiki političnih razmer v Velenju, a sem se uštela. Takoj me je prevzela njena energija srčne mehkobe, ki je v današnji družbi ne srečaš prav pogosto. Medtem ko sva se pogovarjali na vrtu lokala, so jo mimoidoči Velenjčani spoštljivo pozdravljali. »Takšni odzivi občanov dokazujejo, da se v Ljudski iniciativi Velenje zavzemamo za pravo stvar. Predvsem pa mi vlivajo moč in zagon za naprej,« pravi 37-letna Velenjčanka, ki je te dni s somišljeniki iz ljudske iniciative najbolj zaposlena z iskanjem vzrokov, ki so privedli do izrazitega povišanja položnic za ogrevanje. In pahnili v finančno stisko mnoge občane. »Kljub osebnim diskreditacijam bomo vztrajali,« poudarja.

Kmetje se zbirajo na protestih, ne le po Evropi, ampak tudi v celjski regiji. Danes navsezgodaj zjutraj so z več deset traktorji znova zavzeli celjske prometnice. Promet so upočasnili tudi na cesti Šentjur- Celje. Nato so se odpravili do urada direkcije za vode v Celju, kjer so zahtevali ustavitev postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov v Šentjuriju, Šoštanju, Spodnji Savinjski dolini in v Slovenj Gradcu.