Adrijana Dimec je uspešna poslovna ženska, lastnica blagovne znamke oblačil, vplivnica s 30 tisoč sledilci, ljubiteljica estetike, mama dveh otrok in žena slovenskega košarkarskega reprezentanta Žige Dimca. Med drugim trenutno v torbici ves čas nosi brisačo za roke, se sezuva v restavracijah in oblačila umiva z mrzlo vodo. Zakaj? Tako se pač počne na Japonskem, pravi. Čeprav uživa, že počasi odšteva dneve do vrnitve v Slovenijo.  

»Postava je danes simbol – ne da se je ukrasti, si je izposoditi in je ni brez dela,« pravi Patricia Pangeršič in dodaja, da lahko dolg sprehod v naravi včasih prinese več kot naporen trening. Znana vplivnica, ki je obenem novopečena Celjanka, je zagovornica ravnovesij, zdravega načina življenja in ljubezni do sebe ter hkrati izjemno uspešna poslovna ženska, ki kompromisov pri lastnem delu, treningih in uresničevanju svojih ciljev ne sprejema.  

Ulice Laškega bodo ta konec tedna prizorišče največjega in najstarejšega slovenskega glasbenega festivala. Uvod v 58. Pivo in cvetje sta bila tradicionalni Dan Laščanov, posvečen vsem Laščanom, tudi tistim, ki jih je življenjska pot odpeljala iz domačega kraja, ter odprtje razstave Laščanijada v Muzeju Laško.

Ta vikend se karavana veselih popotnikov akcije Laško Gremo v hribe vrača 'nazaj domov', saj bodo dobro voljo delili pred Planinskim domom na Šmohorju nad Laškim. Je čas za nov rekord?

Vodstvo Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje na čelu z ravnateljico Simono Črep je včeraj zvečer pripravilo sprejem za šestčlansko ekipo dijakov, ki se je s svetovnega prvenstva v robotiki RoboCup 2023 v Franciji vrnila z osvojenim drugim mestom. Mlade je pozdravil tudi podžupan Mestne občine Celje Uroš Lesjak.

Po sobotnem požaru v Termalnem parku Aqualuna se tam življenje vrača na stare tirnice. Poškodovani prostori nad vhodom so počiščeni in pripravljeni na sanacijo, prav tako bosta kmalu pričela obratovati gostinska lokala pod prizoriščem požara. V zahvalo gasilskim društvom, ki so pomagala pri gašenju požara ter preprečevanju še večje škode, bodo Terme Olimia v prihodnjih dneh med društva razdelile donacijo v višini 7.000 € skupaj s 140 brezplačnimi vstopnicami za kopanje v Termalnem parku Aqualuna.

Marsikomu so to noč spanec prekinila neurja z močnim vetrom in nalivi. Iz več koncev Slovenije poročajo o podrtem drevju, toči in odkritih strehah. Tudi iz več občin na Celjskem na Upravi RS za zaščito in reševanje poročajo o hudi uri.

Rotary club Celje je v minulem rotarijskem letu vodila Barbara Gorski, ki je 1. julija to nalogo predala Franju Rozmanu. Na današnji novinarski konferenci sta predstavila minulo delovanje tega dobrodelnega kluba ter glavne cilje v prihodnjih mesecih.

Neurja z močnim vetrom so v jutranjih urah zajela več delov države. Močan veter je podiral drevesa, po poročanju Uprava RS za zaščito in reševanje je ponekod prekinjena tudi dobava električne energije. O prekinitvah dobave elektrike zaradi pretrganih daljnovodov tako poročajo z Dolenjske, Notranjske in Primorske. Na Celjskem smo jo tokrat k sreči odnesli brez nevšečnosti. A vremenskih nevarnosti še ni konec. 

  Občinska svetnica in poslanka SDS Jelka Godec opozarja, da po skoraj dveh letih, odkar je državni zbor v proračunu namenil 1,9 milijona evrov za novo podružnično šolo na Kalobju, gradbeni stroji še vedno niso zabrneli. Na Občini Šentjur pravijo, da je bila vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja že oddana, ne morejo pa še napovedati datuma objave razpisa za izbiro izvajalca in predvidenega začetka gradnje. Ker so se cene gradbenih storitev zadnja leta izjemno povišale, bo, kot pravijo, treba uskladiti finančno konstrukcijo za predvideno naložbo.  

  »Hoja me bogati, daje mi svobodo,« odgovarja Valerija Jakop na vprašanje, kaj jo žene, da se tako rada peš poda na pot, čeprav živi v idiličnem okolju nad Novo Cerkvijo. Včasih gre sama, drugič z možem ali s prijateljicami. Ob tem je neverjetna njena pozitivna naravnanost, saj je noben nepredviden zaplet ne spravi v slabo voljo. Že ko se odloči, da bo šla, je prepričana, da ne bo šlo nič narobe. In doslej je bilo res tako, pa naj je hodila pod vznožjem Himalaje, po slavni španski romarski poti Camino ali po slovenski Jakobovi poti. Slednja jo je tako navdušila, da jo predstavlja na potopisnih predavanjih, ki jih je poimenovala Jaz grem. To je namreč stavek, ki ga je pri Jakopovih mogoče najpogosteje slišati, pravi v smehu sogovornica.  

Ljudje se vedno bolj vračamo k naravi in naravnemu – pogosteje preverjamo deklaracije s sestavinami, uporabljenimi v hrani, ki jo kupimo, iščemo oblačila, narejena iz bombaža ali podobnih naravnih materialov, in posegamo po naravni kozmetiki. Da ne smemo pozabiti na svoja stopala, vedno glasneje opozarjajo kineziologi, tudi fizioterapevti; tudi tukaj bi se morali vrniti k naravnemu – bosi hoji. Ker to vendarle v vsakdanjem življenju ni vedno mogoče, naj bi vsaj posegli po primerni obutvi, idealno – bosonogi.

Policisti Letalske policijske enote so na območju Okrešlja pomagali pohodniku, ki ga je ugriznila kača.

V družini naravoslovcev je srednješolka Ana Kumperger ljubiteljica umetnosti. Obožuje slikanje z akvarelnimi barvami, igra klarinet in klavir, nič pa je ne prevzema tako kot pisanje poezije. Je njen pobeg v vzporedni svet, njena terapija, način soočanja s čustvi in z občutenji sveta okoli nje. A če se marsikatera terapija dogaja za zaprtimi vrati in njena intimna vsebina ostane svetu skrita, Ana svojo deli v pesmih. Sodeluje na tekmovanjih, natečajih, pri pesnjenju pa je vedno bolj uspešna. Pri osemnajstih letih razmišlja o minljivosti, smislu življenja in ve, kaj hoče – že od petega razreda. Strastna oboževalka slovenskega jezika je tako še eno upanje za ohranitev slovenske besede.    

Tudi gimnazijci s Celjskega so se letos dobro odrezali na splošni maturi. Dopoldne so jim spričevala podelili na I. gimnaziji v Celju, Gimnazija Lava je pripravila slovesnost v Narodnem domu, medtem ko bo zvečer podelitev še na Gimnaziji Celje – Center.

Vzrok sobotnega požara v termalnem parku Aqualuna v Podčetrtku je najverjetneje napaka na električni napeljavi, so sporočili iz Policijske uprave Celje. Tuja krivda za nastanek požara je po navedbah policije izključena, natančna višina škode še ni znana.

Na junijskem volilnem zboru članov Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) so štiriletno vodenje zaupali Zdenki Jan, dosedanji predsednici Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje. Že nekaj let upokojena kriminalistična inšpektorica je bila vodja oddelka za mladinski kriminal v Policijski upravi Celje in v enem od intervjujev za Novi tednik je dejala: »Včasih se mi zdi, da imam prav poslanstvo, da pomagam ljudem.« Tako je tudi kot mlada upokojenka delovala na različnih področjih, kjer je lahko pomagala. Tudi ob prevzemu novih zadolžitev je dejala, da si bo prizadevala za dobrobit vseh upokojencev, ki si zaslužijo spoštovanje. »Upokojenci nismo preteklost, ampak z mladimi vodimo prihodnost.«

  Mestni svetnik Levice Sergej Gajić je na zadnji seji mestnega sveta MOC predstavil pobudo o ponovni postavitvi Šubičevega paviljona. Ta je nekoč stal ob Ulici XIV. divizije v Celju in je bil ob širitvi ceste odstranjen z obljubo, da bo kasneje stal na drugem mestu. Od tega je že skoraj dvajset let in v tem času se to ni zgodilo. Vprašanje je, kje sploh so shranjeni deli paviljona in v kakšnem stanju so. Gajić je zato občini predlagal, naj z območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije preuči možnosti o ponovni postavitvi oziroma vrnitvi Šubičevega paviljona.  

Prve baletne korake je naredila pri štirih letih v konjiški glasbeni šoli, pri osmih je začela obiskovati nižjo baletno šolo v Mariboru. Pravi, da je baletne ure najprej doživljala zgolj kot prijetno druženje s sovrstnicami, a je balet postopoma tako vzljubila, da je učenje nadgrajevala v Londonu in zatem eno leto plesala v Sankt Peterburgu. Danes je članica baletnega ansambla SNG Maribor. Čeprav je na začetku baletne kariere, se je izkazala že v nekaj vidnejših vlogah. Številne pohvale je požela kot Urška v baletni predstavi Povodni mož, ki so jo uprizorili na Blejskem jezeru ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

  Fontane, skulpture in kipe smo vrsto let opazovali v parkih, ulicah in na trgih. Zadnja leta je vedno več takšnih elementov uporabljanih za krasitev krožišč. Na Celjskem v zadnjem času poglede med drugim priteguje 12-tonski stekleni zmaj, ki ga je v sredino krožnega krožišča postavila Občina Kozje. Kakšna sporočila želijo pri opremljanju krožišč posredovati lokalne skupnosti? Kako zbirajo zamisli in kako iščejo ustvarjalce? Zakaj rože in grmički na tistih nekaj kvadratnih metrih niso dovolj? Ali skulpture v krožiščih morda nagovorijo več ljudi kot v galeriji?