Nocoj bo v dvorani Golovec prvi letošnji maturantski ples, drugih šest, ki so načrtovani, se bo zvrstilo marca. Najpogostejše prizorišče tovrstnih dogodkov je v Celju še vedno dvorana Golovec, ki je dovolj velika za večje število plesalcev in njihovih bližnjih. Dogodek je za mlade in njihove starše pomemben del dogajanja v času, ko se poslavljajo od srednje šole, a očitno postaja vedno dražji in zato za nekatere težko dosegljiv. Tako so se oglasili nekateri starši, ki ugotavljajo, da je letos vstopnina za udeležbo na plesu višja, kot je bila lani. Šole jo opravičujejo z višjimi stroški najema dvorane.

Marsikdo v Celju se je konec minulega tedna razveselil ob pogledu na gradbene odre, ki jih je eno od gradbenih podjetij postavilo ob pročelju stavbe na stičišču Glavnega trga in Prešernove ulice v središču mesta. Bil je prepričan, da se bo njena prenova vendarle začela. Že čez nekaj dni so delavci odre umaknili. Peter Merkscha, direktor celjskega podjetja Merkscha furnirnica, ki je lastnik stavbe, je pojasnil, da je šlo le za nujno popravilo strehe, temeljita prenova pa bo morala počakati še nekaj let.

Od jutri bo v celjskem mestnem parku spet brezplačno na voljo proga za tek na smučeh. V mestni občini, kjer menijo, da je bil že lani pozitiven odziv Celjanov na novost, so že decembra napovedali otvoritev proge, a zaradi pretoplega vremena in dežja tega ves januar ni bilo mogoče uresničiti.  

Okrožno sodišče v Celju je januarja po sedemnajstih letih in pol pravnomočno končalo stečaj Ingrada, nekoč največjega in najbolj močnega gradbenega podjetja na Celjskem. To je bila, vsaj po naših podatkih, druga najdaljša stečajna zgodba na območju celjske regije, zaradi katere si je oddahnil tudi stečajni upravitelj Zvonimir Hudej, ki se je s »primerom Ingrad« začel ukvarjati že takrat, ko se je v podjetju začel postopek prisilne poravnave. Dlje kot v Ingradu je trajal le še stečaj podjetja Hmezad Strojna Žalec. Zakaj je stečaj Ingrada trajal tako dolgo in koliko so dobili upniki?  

Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 11. krogu lige prvakov presenetili tudi svoje najbolj zveste privržence.

Trenutno so kegljačice Celja tretje na lestvici 1. slovenske lige, kar je zelo dobro v primerjavi z nekaj zadnjimi sezonami. Zato smo že pred tedni vzpostavili stik z Anjo Kozmus, še vedno odlično igralko, ki pa je skromna in je postregla le z nekaj osnovnimi podatki. Odkrita sta bila predsednik kluba Roman Gracer in članica nekdanje izjemne celjske ekipe Nada Savić, pa tudi veteranka v celjski ekipi Jožica Šeško ni ničesar skrivala. Pri osvetlitvi zgodovine nam je pomagala Silva Razlag, obenem nam je odgovorila na nekaj vprašanj.

V torek so se na pot v Turčijo odpravili tudi nekateri slovenski reševalci in vodniki psov za iskanje v ruševinah. Med njimi je Tomaž Dražumerič iz Celja s svojim ovčarjem Gringom. Oba sta bila pred tem tudi v pripravljenosti v okviru Mednarodne organizacije reševalnih psov. Gre za prestižno svetovno skupino, v kateri je le približno petdeset vodnikov psov, ki imajo opravljene najzahtevnejše izpite v izurjenosti iskanja pod ruševinami. V Turčijo pa sta zdaj odšla v okviru slovenske enote, ki je tja poslala nekaj reševalcev v sklopu pomoči Slovenije. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: FB TD)

Sinočnja proslava, ki jo je Kulturno društvo bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi pripravilo pred kulturnim praznikom, ni bila posvečena le spominu na našega največjega pesnika, ampak tudi predstavitvi zanimive knjige o zgodovini kraja in bližnje okolice. Napisal jo je ugleden zgodovinar dr. Milko Mikola, ki je velik del svojega raziskovalnega dela posvetil preučevanju povojnega komunističnega nasilja in na tem področju marsikdaj oral ledino. Izdal je več kot dvajset knjig in zbornikov dokumentov. Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico je že njegova peta knjiga, odkar se je leta 2009 upokojil.

Njena zbirka Prešernovih poezij, knjig o tem veličastnem slovenskem pesniku, predmetov, ki so vezani nanj, slik, revij je izjemna. Zbirka si zasluži prostor, kjer bi bila na ogled vsem. Celje se, razen lastnice zbirke, odvetnice in mediatorke Alenke Pečnik, zaenkrat še ne zaveda, kaj ima. In to v svojem središču. Ima skoraj največjo zbirko o Francetu Prešernu v Sloveniji. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

29. januarja 2023 so celjske policiste iz bencinskega servisa v Celju obvestili o ropu.  

Tudi po Spodnji Savinjski dolini se v dneh pred kultnim praznikom vrstijo proslave. V Žalcu so se največjemu slovenskemu pesniku in slovenski kulturi poklonili v ponedeljek zvečer v domu II. slovenskega tabora. Slavnostni govornik je bil Gregor Deleja, celjski kulturnik in ustanovitelj Hiše kulture Celje. V kulturnem programu sta nastopila Trio Firšt in pevka Lara Oset.

  S stoječim aplavzom se je občinstvo nocoj v Narodnem domu poklonilo plesalki, koreografinji in plesni pedagoginji Gordani Stefanović – Erjavec, ki je na celjski prireditvi v počastitev kulturnega praznika prejela priznanje za svoje življenjsko delo, več kot štiri desetletja ustvarjalnosti in dela z mladimi.  

Kulturni praznik bodo v Celju počastili nocoj, ko bo v Narodnem domu ob 19.30 osrednja proslava s podelitvijo priznanj celjske zvezde za najvidnejše dosežke na področju kulture. Veliko pa se bo dogajalo tudi na sam praznični dan.

Celjski policisti so prijeli moškega, ki je v petek v jutranjih urah pred enim od vhodov v stavbo celjskih zaporov nastavil sumljiv predmet. (SŠol, Foto: SHERPA)  

Če bi stare hiše znale govoriti, bi nam lahko povedale številne zanimive zgodbe o svojih stanovalcih, včasih vesele, drugič žalostne in tudi tragične … Ker tega ne znajo, je dobro, da za ohranjanje spominov skrbijo tisti, ki v njih živijo in tako negujejo dediščino svojih prednikov. Med njimi je Celjanka Ksenija Mak Hönigmann, potomka nekdanje znane trgovske družine v mestu. Skrbno hrani številne dokumente in fotografije, ki pričajo o zanimivi in hkrati tragični usodi njenih nekoč pomembnih prednikov, ki so živeli in delali v hiši v današnji Prešernovi ulici 13. Stari Celjani še vedno vedo, da so pred drugo svetovno vojno tja hodili kupovat »špecerijo«, saj je bila v pritličju hiše trgovina, zgoraj pa je stanovala lastnikova družina. Decembra lani je Ksenija z možem Damjanom v pritličju odprla novo trgovino s kolesi in se s ponudbo sicer nekoliko izneverila družinski tradiciji, a je prevladala njena želja po delu v trgovini, po stiku s kupci in po tem, da bi nekako nadaljevala tam, kjer so morali nehati njeni predniki.

82-letni Lazar Prodanović živi v garsonjeri na Hudinji. V najem jo je dobil pred 30 leti, ko je še bil zaposlen v Cinkarni Celje, kjer je delal kot kemijski inženir. Vitalen gospod, ki zadnja leta rad fotografira in zase pravi, da je svetovljan, saj je prepotoval ves svet, bo verjetno moral kmalu iz stanovanja. »To je šok, ki bistveno vpliva na moje zdravje. Želijo, da bi me kap in da ne bi imeli več težav,« je dejal, ko smo ga na njegovo prošnjo obiskali in preverili, zakaj mu Nepremičnine Celje grozijo z deložacijo.

 Šentjurski občinski odbor Slovenske demokratske stranke (SDS) in odbor stranke Nova Slovenija (NSi) nasprotujeta odločitvi, da je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko predvidena za slavnostno govornico na občinski prireditvi ob kulturnem prazniku. Z Občine Šentjur so sporočili, da pisma omenjenih občinskih odborov še niso prejeli. A poudarili, da občina nima razloga za problematizacijo kulturne ministrice v vlogi govornice na občinski kulturni prireditvi.  

Celjski policisti preiskujejo okoliščine delovne nestreče, ki se je zgodila na delovišču pri razglednem stolpu v Rogaški Slatini. Do nesreče je prišlo danes, nekaj minut pred 9. uro. (SŠol)