V Občini Vojnik že nekaj let obujajo spomin na delo in pomen znamenitih Vojničanov. Tokrat želijo ljudem še bolj približati znamenitega vojniškega lončarja Franja Felicijana. 16. februarja je namreč minilo 110 let od njegovega rojstva. Ob jubileju so v Vojniku odkrili spominsko obeležje, v Pokrajinskem muzeju Celje pa so odprli razstavo Lončar. Pečar. Umetnik. S tem po besedah avtorice razstave, istoimenske monografije in kratkega filma o delu Franja Felicijana kustosinje Barbare Trnovec niso obeležili le ustvarjalčeve obletnice rojstva, ampak tudi »praznik slovenske kulturne dediščine«.

Mestna občina Celje ter Občini Vojnik in Štore izvajajo skupen evropski projekt odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v porečju Savinje. Do zdaj so skupaj zgradile 70 odstotkov kanalizacijskega omrežja in uredile 73 odstotkov hišnih priključkov. Občini Vojnik je projekt že uspelo zaključiti in kar 73 vojniških stavb bo spomladi že lahko priključenih na novo urejeno kanalizacijsko omrežje. Vrednost gradbenih del brez davka za vse tri občine je približno devet milijonov evrov, od tega je 4,7 milijona evrov sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega proračuna. Končna vrednost del v vojniški občini znaša okoli 700 tisoč evrov.

Svetnika Uroša Lesjaka iz Gibanja Svoboda, odgovornega za gospodarske zadeve, je župan imenoval za podžupana že na prvi konstitutivni seji. Zdaj sta se mu pridružila še Saša Kundih (Celjska županova lista), ki bo skrbela za mestne četrti in krajevne skupnosti, ter Samo Seničar (Levica), ki bo odgovoren za področje družbenih dejavnosti. Sicer pa so svetniki  v prvem branju potrdili letošnji občinski proračun in predloge za 10 prejemnikov celjskega grba in za novega častnega meščana.

Zavod Celeia Celje je v okviru Celjskega pusta 2023 tradicionalno pripravil ocenjevanje in izbor najboljših pustnih podob pri mestnih ponudnikih. Pustna komisija je v mestnem središču obiskala lokale in trgovine ter ocenjevala urejenost izložbe, notranjosti, osebja, pustno ponudbo in trajnostno naravnanost.

V zadnjih mesecih so policisti v Celju večkrat zaznali voznika cross motorja, ki je v času prometne konice, predvsem po Ljubljanski ulici, ostalim voznikom povzročal precej preglavic.

Na nasipu ob Savinji, kjer bo urejena nova kolesarska pot med Celjem in Žalcem, so drevesa padala že konec minulega leta, v prihodnjih dneh naj bi jih posekali še več. Ti načrti so spodbudili oblikovanje civilne iniciative Za naravo, ki nasprotuje nepremišljenim posegom v obrežje Savinje.

Najprej je nekoliko omahoval, ko smo ga prosili za njegovo zgodbo. Nato je vendarle pristal. Ne želi se ravno izpostavljati. »Obleko za kurente sem ročno izdelal za svojo dušo. Gre za vez s ptujskim območjem, z mojim otroštvom. Besede konjiček v povezavi s tem ne maram,« pravi Bogdan Vidovič iz Celja. Te dni je in še bo zaradi pustovanj nekajkrat oblekel opravo pravega kurenta. Takšnega, kakršen je bil nekoč. Kurentovo opravo je v celoti sešil sam, zato je še toliko bolj pristen. S tem goji izreden odnos do tradicije. Tudi do spomina na svoje otroštvo in mladost. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Osebni arhiv BV)

Muzej Laško je bogatejši za nov razstavni prostor. Občina je podstrešne prostore, ki so bili do nedavnega založeni s škatlami, napolnjenimi z različnim gradivom, v zadnjih mesecih s pomočjo finančnih sredstev kulturnega ministrstva prenovila, kustos v muzeju Tomaž Majcen pa je v njih uredil nov razstavni prostor, ki bo svoja vrata odprl danes, 21. februarja, ob 17. uri. 

  Fotograf Josip Pelikan je v svoj objektiv ujel vse pomembnejše dogodke svojega časa – dve svetovni vojni, rojstvo in propad držav, za vedno je zabeležil tudi podobo krajev, kjer je deloval. Njegovo delo nima izjemnega pomena le za Celje, kjer je živel in delal v edinem še ohranjenem steklenem fotografskem ateljeju v državi. Fotografske storitve je namreč pred sto leti začel opravljati tudi v Rogaški Slatini. Poskrbel je za portrete obiskovalcev, za beleženje utripa tega zdraviliškega kraja in za številne njegove razglednice.  

  Da je v Načrtu za okrevanje in odpornost na voljo ogromno denarja, ki ga lahko občine pridobijo za ureditev protipoplavnih ukrepov, je na delovnem obisku v Občini Šentjur pred dnevi dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Občina Šentjur si za sklope protipoplavne zaščite, za katere je že naročila pripravo projektne dokumentacijo, obeta sofinanciranje v višini 12 milijonov evrov.  

Včeraj in danes so lahko mladi po vsej Sloveniji obiskali srednje in višje šole ter fakultete in tako po dveh letih, ko so bili informativni dnevi le na spletu, spet v živo preverili, kakšen je utrip na šolah, kamor bi želeli. Tudi na Celjskem je bilo živahno.

Odraščal je v gozdarski družini v vasici Skomarje v osrčju prostranih gozdov na Zreškem Pohorju. Gozd ga je prevzel že v otroških letih, bil je njegova igralnica in svojevrstna raziskovalnica pestrega živalskega in rastlinskega sveta, pravi Peter Ločnikar. Prepričan je, da mora gozdar imeti gozd rad, da ga mora spoštovati in se o njem nenehno izobraževati. To so zdravi temelji za odgovorno in uspešno gospodarjenje z njim. Zato ni naključje, da je prejel naziv najbolj skrbnega lastnika gozdov minulega leta na Celjskem, ki ga podeljuje Zavod za gozdove Slovenije. Je pa čisto naključje, da sva ga s fotografom Andražem obiskala prav na njegov rojstni dan.

Manica Janežič Ambrožič je Žalčanka, ki že dolgo živi v Grosupljem. Je zelo znan televizijski obraz, eden izmed najbolj prepoznavnih na Televiziji Slovenija. Slovi kot verodostojna novinarka. Povedano enostavno: ko jo zagledamo, vemo, kaj bomo dobili. Pred časom je dejala, da se televizijski voditelj naredi z novinarsko kilometrino, s prepoznavnimi zgodbami. Ko ga ljudje prvič vidijo s kredibilno zgodbo, se vprašajo: kdo je ta novinar? Ko ga vidijo naslednjič, se ga spomnijo. Tretjič že vedo, kdo je. Manica je otroštvo preživela v Žalcu. Obiskovala je I. Gimnazijo v Celju. Bila je Zoisova štipendistka. Vzporedno je študirala francoščino in novinarstvo na Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede. Leta 1994 je kot študentka prišla na Radiotelevizijo Slovenija (RTV), v redakcijo informativnega programa televizije. »Od tistega marčnega dne sem del RTV zgodbe. Začela sem kot mlajša dežurna v redakciji, prenašala sem novice, ki so prihajale s telefaksa, pomagala pri montaži prispevkov …«

Močno pijan voznik tovornega vozila je včeraj na avtocesti ogrožal sebe in druge udeležence cestnega prometa.

Do včeraj je bilo mogoče na sedež Javnega podjetja Zelenice pripeljati različne stvari, ki jih te dni nujno potrebujejo ljudje v turškem mestu Gaziantep, ki ga je prizadel rušilni potres. Mestna občina Celje je pred dnevi organizirala zbiranje humanitarne pomoči za partnersko mesto in odziv je bil dober.  

Znanih je enajst nominirancev za letošnja najvišja priznanja Mestne občine Celje. Ta jih vsako leto podeljuje za praznik občine, ki je 11. aprila.

  Hotel Evropa v Celju praznuje 150 let. Tudi Rimske Toplice, Dobrna, Laško in Rogaška Slatina so kraji, znani po dolgoletni hotelirski tradiciji. Nekoč so tam bivali plemiči in dostojanstveniki, današnji lastniki ciljajo na zahtevnejše goste. Kot pravijo, obnova zgodovinskih zidov še zdaleč ni preprosta. Terja namreč spoštovanje kulturnovarstvenih pogojev in ogromne denarne vložke. »Čeprav za obnovo na leto namenimo več kot milijon evrov, se včasih opravljenega dela na prvi pogled sploh ne opazi,« je omenil eden od sogovornikov v tokratni temi. Ob tem je treba iti v korak s časom tudi s ponudbo in storitvami.  

Policisti Postaje prometne policije so včeraj popoldne, v Vojniku, obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, kjer je voznica osebnega vozila na makadamskem parkirišču, najprej trčila v stanovanjsko hišo in nato pri vzvratnem premiku še v sprednji del pravilno parkiranega osebnega vozila ter v železni nosilec nadstreška ob objektu.