V Celju se bodo danes lotili strokovne sanacije mogočne platane, več kot 100 let starega drevesa, ki raste pri železniški postaji v Celju. Platana je določena kot naravna vrednota lokalnega pomena in je z odlokom Mestne občine Celje zavarovana kot naravni spomenik.

  BISTRICA OB SOTLI, KOZJE – Z odstranjevanjem posledic neurja imajo od prvega maja precej dela v občinah Kozje in Bistrica ob Sotli. Veter, toča in nalivi so namreč na praznik dela prizadeli številne tamkajšnje kraje.  

V Generali galeriji je na ogled razstava Mateja Čepina (1977), slovenskega slikarja, ki žanje vse bolj odmevne kritike in zbira številna priznanja. Razstava, ki nosi naslov The Next Day: Wicked Witch of the West (Naslednji dan: Hudobna zahodna vešča) - lik poznamo iz zgodbe Čarovnik iz Oza - prinaša prek dvajset novejših slik različnih formatov, ki prepričajo in očarajo obiskovalce z univerzalnim in hkrati razumljivim likovnim izrazom.

  Vedno več žensk si prizadeva za porod, ki ne bi temeljil zgolj na fizični podpori izbrane porodnišnice, temveč tudi na čustveni in psihološki. Številne nosečnice se zaradi želje po naravnem porodu odločijo za porod doma, druge si ob sebi želijo nekoga, ki jih bo skozi porodno izkušnjo vodil celovito, za kar so, kot menijo, v porodnišnicah prikrajšane. V času družbenih omrežij in vplivnic, ki lahko svoje življenje pred opazovalci tudi idealizirajo, postaja porod doma vedno bolj priljubljena praksa. A ta je lahko, kot opozarjajo strokovnjaki, tudi nevarna. Tako zagovorniki kot kritiki se strinjajo, da je porod doma lahko velika prednost za porodnico. Če pa se pojavijo zapleti, je nujna premestitev v porodnišnico, vendar lahko prevoz predstavlja dodatno tvegaje. Kakšne so v Sloveniji zakonsko dovoljene možnosti poroda doma, kdo je prisoten in kdo nosi odgovornost?  

Policijska uprava Celje in Javna agencija RS za varnost prometa sta danes na poligonu varne vožnje ZŠAM Ljubečna priredili praktični prikaz usmerjanja prometa v križišču, kjer je promet v križišču urejal policist na poligonu varne vožnje. V dveh urah se je na poligonu preizkusilo okrog 40 bodočih voznikov različnih kategorij in tudi toliko učiteljev vožnje. V Sloveniji se vsako leto za voznike vseh vozniških kategorij usposablja okrog 30.000 kandidatov.

Teorije o lažnem Titu: razkrito ozadje zgodb, da je bil Josip Broz Tito v resnici Rus in Stalinov sovjetski agent. O izvoru Josipa Broza-Tita, ki je vladal komunistični Jugoslaviji med letoma 1945 in 1980, se je spletlo veliko za lase privlečenih zgodb. Večina jih je na tako trhlih temeljih, da se že od daleč vidi, da so plod sleparskih šarlatanov z bujno domišljijo. Ena od najbolj absurdnih izmišljotin je zgodba o tem, da je bil v resnici nezakonski sin legendarnega britanskega državnika Winstona Churchilla.

Danes, okoli pol enajstih je na avtocesti, med izvozoma Celje Center in Lopata, v smeri proti Ljubljani, prišlo do naletnega trčenja štirih tovornih vozil. V trčenju je ena oseba umrla.

Danes, okoli 10. ure, se je v bližini Železniške postaje Šentjur zgodila tragična nesreča. Potniški vlak naj bi trčil v moškega, ki je pri tem umrl. Natančne okoliščine dogodka še niso znane, policisti so še vedno na kraju. (SŠol)

 Preiskovalci Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva preiskujejo včerajšnjo smrtno nesrečo na avtocesti. Nesreča se je zgodila na avtocestnem odseku Slovenska Bistrica – Tepanju. Razlog za preiskavo je ta, da naj bi bil v nesreči udeležen policist Policijske uprave Celje, so sporočili iz PU Maribor. Vse okoliščine nesreče še vedno niso znane.

  Ali veste, kaj počnejo lovec na glave, strokovnjak za kibernetsko varnost, specialist za 3D-tiskanje, podatkovni rudar, specialist za zasebnost, menedžer za srečo zaposlenih? Marsikaterega poklica, po katerem je danes precejšnje povpraševanje delodajalcev, pred desetimi ali dvajsetimi leti sploh še ni bilo. Številni poklici, po katerih bo trg dela povpraševal v prihodnosti, so danes šele slutnja. Razvoj tehnologije – avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije – spreminja delovna mesta in vpliva na naše dojemanje dela. Veliko ljudi svoj položaj v družbi povezuje s svojo službo. Zato nas na tem področju v naslednjih desetletjih najverjetneje čakajo tektonski premiki. Kako naj se torej kot družba na to pripravimo?  

Šele pred desetletjem je zdravnik Peter Strouhal, specialist splošne medicine, našel malo več časa tudi za svoja konjička: fotografiranje in vožnjo z motornim zmajem. Vrsto let prej so bili namreč njegovi dnevi povsem zapolnjeni z delovnimi in družinskimi obveznostmi. Ko se je v začetku leta upokojil, je postalo njegovo življenje bolj umirjeno. A od svojega dela družinskega zdravnika v žalskem zdravstvenem domu se ni povsem poslovil. Dvakrat tedensko bo še vedno skrbel za bolnike, saj zdravnikov primanjkuje. Navsezadnje bi bilo škoda, če ne bi še naprej uporabljal svojega bogatega medicinskega znanja in izkušenj, pridobljenih v desetletjih skrbi za zdravje ljudi.

  Občina Podčetrtek, ki je od lani lastnica tamkajšnjega gradu, se je z novim projektom prijavila na razpis ministrstva za kulturo. Če bo pri pridobivanju denarja uspešna, bodo obiskovalci z razgledne terase s pomočjo sodobne tehnologije lahko pogledali pokrajino v različnih zgodovinskih obdobjih.  

V obnovljeni Stritarjevi ulici v Celju, kjer so lani na podlagi arborističnega mnenja odstranili 30 dreves velikega jesena, so danes začeli saditi nov drevored. Posadili bodo enako število dreves stebrastega hrasta, ki je odporen na bolezni, dobro prenaša sušo in po mnenju arboristov dobro uspeva v urbanih središčih.

Po dveh letih premora bodo v številnih krajih na predvečer praznika dela spet zagoreli kresovi. Vračajo se tudi tradicionalna prvomajska srečanja.

  »Med Podčetrtkom in Imenim je bilo ob potoku Olimščica zaradi delovanja bobra pod vodo kar nekaj hektarjev zemljišč. Pri nas je stalnica tudi podiranje obglodanih dreves,« pravi župan Peter Misja. V Direkciji RS za vode (DRSV) poudarjajo, da je bober kot prostoživeča živalska vrsta del naravnega okolja, ki ga želijo v čim večji meri ohraniti. Vendar se je treba čim prej dogovoriti o mejah njegovega življenjskega prostora.  

  Zadnji dve leti nam je vsem najbolj manjkalo druženje. Zato je bilo naročnikom Novega tednika, ki so se minulo soboto udeležili brezplačnega izleta, spoznavanje znamenitosti Šentjurja še toliko bolj v veselje. Izvedeli so, kakšni zakladi so se do danes ohranili z območja Rifnika, ogledali so si Ipavčevo hišo, znano po družini skladateljev, zdravnikov in domoljubov. Če so se v zavetju starodavne lipe umirili, so dih vsekakor zadrževali, ko so kleni šentjurski možje sredi Zgornjega trga na star način postavili mlaj.  

 Zatem ko je epidemija v zadnjih dveh letih zaradi zaščitnih ukrepov preprečila eno največjih prireditev v središču Celja, je Dan zdravja minulo soboto ponovno izjemno obudil celjske ulice. Ne le da so se tega razveselili organizatorji in vsi, ki so se na številnih stojnicah predstavljali, ampak je osveščanje o zdravju in preventivi razveselilo tudi vse, ki so prišli v središče mesta. Tam ni manjkala niti naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, ki je na znameniti zvezdi v središču poskrbela za zabavo in zdrav prigrizek. Reportaža je objavljena v današnji številki Novega tednika. (SŠol, Foto: SHERPA)

Tudi Slovenija se je pridružila globalni pobudi Recite hvala, s katero ena najstarejših evropskih blagovnih znamk kave vabi k razmisleku o pomenu hvaležnosti in moči, ki jo ima iskrena zahvala. Med 28. in 30. aprilom bo v slovenski akciji sodelovalo več kot petdeset kavarn, pet iz naše regije, v katerih bodo gostje ob naročilu kave Julius Meinl prejeli kupon za še eno brezplačno kavo, ki jo lahko v znak zahvale podelijo posebni osebi v svojem življenju.

Zmagovalec, ki je porazil Janšo: zakulisje nedeljskih volitev, ki so prinesle triumf Roberta Goloba in labodji spev Janeza Janše. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je z dobljenimi rekordnimi 41 mandati deklasiral največjega konkurenta zdajšnjega predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janšo, pa tudi svoje »naravne zaveznice« v Koaliciji ustavnega loka. Volilna udeležba je bila visoka – blizu 70 odstotkov.

Ko se mladi Slovenci z željo, da bi razširili svoje znanje, našli nove izzive in priložnosti, znajdejo na tujih fakultetah in v povsem novem okolju, je to preizkušnja, ki zahteva, da hitro dozorijo, se čez noč postavijo na svoje noge in pokažejo, iz kakšnega testa so. V konkurenci mladih, ki pridejo s podobnimi cilji z različnih koncev sveta, se je treba še bolj dokazovati. Ne nazadnje, večinoma je že študijski sistem v tujini naravnan tako, da je nujno trdo in samostojno delo. Ponekod je za posamezen predmet na voljo le en izpitni rok na leto. Za tiste, ki dvakrat padejo pri istem predmetu, se vrata fakultete zaprejo. Če mlademu človeku v takšnem sistemu uspe celo doktorirati, je to zagotovo dosežek, vreden občudovanja in čestitk. To je pri 29 letih uspelo Celjanu Urbanu Ulrychu, ki je nedavno doktoriral na področju kvantitativnih financ na züriški univerzi.