Kriminalisti PU Celje preiskujejo primer v Šolskem centru Celje, kjer naj bi mladoletni dijak napadel eno izmed učiteljic. Ta naj ne bi bila hudo poškodovana. Šlo naj bi za Srednjo šolo za kemijo, elektrotehniko in računalništvo. (SŠol, Foto: SHERPA)

Znane so podrobnosti o včerajšnjih požarih na Celjskem. V treh primerih je namreč ogenj izbruhnil na stanovanjskih hišah. (SŠol, Foto: GZ Žalec)

Danes, nekaj minut po 12. uri, so morali gasilci posredovati v Studencah na območju Žalca, kjer je zagorela stanovanjska hiša. (SŠol, BA, Foto: GZ Žalec)

  Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur zbira denarno pomoč za Amadeja Sorčana iz Šentjurja, ki ima cerebralno paralizo. Deček pridno raste, njegovo vsakodnevno prenašanje po stopnicah pa je za njegova starša zelo naporno. Zbrani denar bo zveza namenila za ureditev dvigala ob hiši.  

Danes ponoči so policisti v enem izmed domov upokojencev na območju Policijske uprave Celje obravnavali sum poskusa umora. (SŠol, foto: SHERPA)

Mestna občina je v pritličju Celjskega doma, kjer je bila nekoč cvetličarna, uredila nove javne sanitarije. Namenu jih bo predala predvidoma ta mesec. Javne sanitarije se bodo imenovale Toilet in bodo brezplačne. Občani in obiskovalci mesta jih bodo lahko uporabljali podnevi, invalidi pa s pomočjo posebnega ključa 24 ur na dan.

Šestega januarja 2012 si je sodil sam s pištolo makarov, njegova smrt pa še vedno buri duhove. Zaznamoval je novinarstvo v prelomnem času osamosvajanja in demokratizacije Slovenije. Izstop iz novinarskega poklica je bil zanj usoden. Šestega januarja bo minulo deset let od njegove smrti. Sodil si je sam s pištolo makarov. A teorije zarote ne pojenjajo.

Je znana celjska »faca«. Pogosto ga boste srečali v Stanetovi ulici, kjer ima prostore njegovo podjetje in kjer je v bližini Mestni kino Metropol, njegov življenjski projekt. »Čeprav sem rojen leta 1969, ko je človek poletel v vesolje, se najbolje počutim doma, na Zemlji,« pravi Borut Kramer. In v Celju, lahko dodamo. Njegov prispevek na področju urbane kulture je opazen že dve desetletji. Zaradi zanesenjakov, kot je on, ima mesto še vedno bogato kulturno ponudbo, med drugim tudi umetniških filmov.

  Nekateri so naravo varovali, drugi onesnaževali. Nekateri so vodili, drugi odstopili. Nekateri so načrtovali, drugi so jim prekrižali načrte. Zgodb iz Obsotelja in s Kozjanskega tudi v letu 2021 ni manjkalo.  

Včeraj, okoli 10.45 ure, se je v Celju zgodil poskus uboja. Dogodek se je zgodil na pešpoti ob železnici, med Vojkovo ulico in stanovanjskim naseljem Plava laguna. (SŠol, foto: SHERPA)

Tudi na prehodu v letu 2022 je naša medijska hiša skupaj s Tosamo, Novo KBM in Mestno občino Celje obdarila novopečene mamice. Gre za eno najstarejših in tradicionalnih akcij v Sloveniji, ki je letos že 58. po vrsti. Prvi v letu 2022 se je v Celju rodil fantek ob 9.34 uri, zadnja lani pa se je rodila deklica ob 19.37 uri. (SŠol, Foto: SHERPA)

Laščan Simon Sanda je vsestranski ustvarjalni samouk in vizualni ustvarjalec, ki se v zadnjih letih največ ukvarja z ilustracijo, oblikovanjem, videoanimacijo, z ustvarjanjem maskot in z risanjem karikatur. Predvsem pa sta, kot pravi, njegova želja in poslanstvo ustvarjati vizualne podobe in zgodbe, ki navdihujejo ljudi in pozitivno vplivajo na svet. Čeprav je želja po risanju v njem tlela že od zgodnjih otroških let, najprej ni upal prisluhniti notranjemu klicu in je dovolil, da ga je življenje odpeljalo drugam. Ob pomembnem poslovnem prelomu se je pred približno desetletjem opogumil, izstopil z utečene in uhojene poti ter se podal v svoj svet risanja. V zadnjih letih svoje znanje z največjim veseljem predaja drugim. Predvsem otrokom in mladim želi pokazati, da je za uspeh in srečo treba prisluhniti srcu.

Decembra okoli nas zažari na tisoče drobnih luči. V marsikaterem srcu v tem predprazničnem času le bledo gorijo skromne želje. Veliko je družin in posameznikov, ki zaradi številnih stisk ne morejo v celoti začutiti decembrskega prazničnega vzdušja. Na srečo je okoli nas vsako leto več srčnih ljudi, ki se trudijo tudi v otožnih očeh prižgati iskre sreče. Za to so zaslužni dobrodelne organizacije, podjetja in številni posamezniki, ki so tudi v izteku leta kljub dodatnim omejitvam in preprekam širili praznično veselje. Ker v ljudeh kljub vsemu še živi duh solidarnosti, je lahko praznike užilo veliko več ljudi.  

V Laškem in Radečah si bodo leto 2021 zagotovo zapomnili po uresničitvi več pomembnih in zahtevnih infrastrukturnih projektov. Laščani so med drugim dočakali nov most čez Savinjo v Marija Gradcu in krožišče v središču Laškega, Radečani pa po več desetletjih prizadevanj prenovo ceste do Zidanega Mosta. Ob tem je leto 2021 v obeh občinah prineslo tudi več drugih pomembnih projektov. V Laškem so med drugim naredili pomemben korak pri reševanju zdravstvene problematike v občini, v Radečah so se veselili novih prenočitvenih zmogljivosti. Tudi epidemiji koronavirusa so se v obeh občinah uspešno zoperstavljali, čeprav jim ta tudi v tem letu ni prizanašala.

Skupina staršev učencev Waldorfske šole Savinja je zaskrbljena zaradi razmer v šoli. Kot so zapisali v anonimnem pismu, vodstvo šole naj ne bi spoštovalo ukrepov za zajezitev virusa. Ravnatelj Jože Školc vse očitke zavrača in dodaja, da ne ve, zakaj nekateri želijo s tem načrtno škodovati ugledu njihove šole. »Nekajkrat je že prišla zdravstvena inšpekcija, ki ni ugotovila posebnih nepravilnosti, zato se ne morem znebiti občutka, da nam nekateri starši želijo nagajati,« pravi.

Smučarka Andreja Slokar je Vidu Kavtičniku zaupala otroške želje in cilje v prihodnje.

  Patricija Vrenko je navdušena nad plesom čebel. Čebelarjenje je zanjo sveti obred. Medtem ko gredo nekateri k maši v cerkev, se ona odpravi k čebelam. Za druženje z njimi je priložnost našla med zaprtjem države v prvem valu epidemije koronavirusa, ko je končno imela malo več prostega časa. Apiterapevtka iz Podčetrtka je tudi ena od dveh Slovenk v svetovnem projektu Women for bees (Ženske za čebele) pod okriljem Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco).  

Danes mineva natanko 130 let, odkar je po Savinjski železniški progi, od Celja do Velenja, prvič zapeljal vlak. Ob jubileju se je po progi, katere realnost so sicer pol stoletja stari vlaki, zapeljal najsodobnejši vlak Slovenskih železnic, švicarski Stadler. Sodobno udobje potovanja po tirih so preizkusili številni gostje, med njimi tudi večina županov vseh treh dolin, ki jih proga povezuje.  

  Da ljudem veliko pomeni, če si lahko ogledajo praznično okrašeno pokrajino, sredi katere se skrivajo prav posebne jaslice, je lani spoznala Klavdija Simler iz Planine pri Sevnici v občini Šentjur. Kozjansko božično pravljico, ki jo je uredila ob svojem domu, je takrat obiskalo približno tri tisoč obiskovalcev. Ljudje so obilja svetlobe deležni tudi letos, ko zimsko pokrajino razsvetljuje približno 27 tisoč lučk.  

Celjski prometni policisti so na avtocesti v Celju dvakrat ustavili voznika začetnika, ki je storil več prekrškov. (SŠol, Foto: Andraž Purg - GrupA)