Da je dolgčas samo dolgočasnim ljudem, je že v mladosti ugotovila Bojca Januš in se trdno odločila, da sama ne želi biti med njimi. Takrat so se v njeni glavi začele rojevati številne ideje, kaj vse zanimivega lahko počne. Med zaposlitvijo v prvi ekološki trgovini v državi ji je pod roke prišla knjiga Uporni kmet, v kateri avtor Sepp Holzer opisuje, da je mogoče sadje in zelenjavo pridelovati tudi drugače kot tako, kot so nas učile mame in babice. Nekdanjo Celjanko, ki je bila prav zaradi bremena tradicionalnih vrtnarskih usmeritev dolgo prepričana, da nima zelenih prstov, so permakulturne ideje pripeljale na lastno podjetniško pot. Pred kratkim je izdala knjigo, v kateri se ne dotika le pogleda na trajnostno pridelavo hrane, ampak tudi psihologije, urejanja doma, pogleda na svet in na sebe.  

Širjenje dobrih del, misli in energije Slovenija je ena redkih držav, kjer nas v prazničnem decembru razveselijo in obdarijo kar trije dobri možje. Prvi je Miklavž, ki nas je obiskal v začetku meseca, v drugi polovici prazničnega decembra se bosta zvrstila najprej Božiček in ob slovesu leta še Dedek Mraz. Ob vstopu v veseli december smo imeli možnost obiskati moža, ki si decembra z velikim veseljem nadene ogrinjala vseh treh dobrih mož. Ne glede na obleko je vsem skupno to, da širijo dobro. On to dobroto živi vse leto, v prazničnih dneh je le nekoliko bolj okrašena. 

  Vokalna skupina Fantje z vasi, ki je v treh letih obiskala 125 domov starejših in slovensko pesem zapela približno pet tisoč ljudem, je pred dnevi prejela priznanje jabolko navdiha. Izročil jim ga je predsednik republike Borut Pahor. Ob tem je poudaril, da so pevci srčni preplet glasbe in ljubeznivosti ponesli v sleherni dom za starejše v Sloveniji.  

Celjski mladinski center je v okviru projekta Active Youth Participation through Empowered Leadership (APEL) včeraj v Narodnem domu organiziral mednarodno konferenco na temo participacije mladih.

  Svet je med pandemijo proizvedel več kot osem milijonov ton odpadkov, povezanih z zaščito pred koronavirusom, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Gre za zaščitni material, ki je večinoma narejen iz plastike za enkratno uporabo. Težava omenjenih odpadkov je, da se nikoli zares ne razgradijo, ampak zgolj razpadejo na koščke, na tako imenovano mikroplastiko. Medtem ko imajo javne ustanove, kot so bolnišnice, zdravstveno domovi in šole, za ravnanje s tovrstnimi odpadki vzpostavljene posebne načine ravnanja, se jih na drugih področjih življenja veliko znajde v okolju – na tleh, ob sprehajalnih poteh, v bližini košev za smeti. Vse to lahko zaide v vodne sisteme in posledično v ljudi. To pomeni, da bodo z našimi odpadki živeli še naši otroci, vnuki in prihodnje generacije.  

V minulih dneh je Knjižnica Štore zaživela v novih prostorih. Uporabniki lahko odslej po knjige prihajajo v sodobne in svetle prostore na Udarniški ulici 3, ki so v stavbi znanega trgovskega centra. Zaposleni so prepričani, da gre za veliko pridobitev za bralce in občane.

Močno sneženje je predvsem ponoči in proti jutru zajelo tudi našo regijo. Vse plužne in posipne enote so na terenu že od včeraj, od 18. ure, ko so ceste že posipavale, s pluženjem pa v regiji pa še niso prenehale, saj na Celjskem to jutro še vedno sneži. (SŠol)

Težko pričakovan prizidek k celjski OŠ Hudinja dobiva končno podobo. V notranjosti obrtniki opravljajo zadnja dela, kot so pleskanje, polaganje talnih oblog, nameščanje sanitarne opreme, svetil … Nove prostore, ki bodo odpravili veliko prostorsko stisko šole, bodo učenci lahko napolnili predvidoma do konca februarja 2022.

V letošnji dobrodelni akciji Za nasmeh v mestu, ki sta jo že osmič pripravila Zavod Celeia Celje in agencija RTA, so zbrali rekorden znesek, in sicer skoraj 39 tisoč evrov. S tem denarjem bodo polepšali praznike in narisali nasmehe na obraz skoraj tisoč posameznikom, je v imenu organizatorjev akcije sporočila Katarina Karlovšek.

Mestni svetniki so danes sprejeli proračun občine za prihodnje leto. V njem v primerjavi s prvim branjem kljub določenim vsebinskim spremembam ni večjih finančnih sprememb. Skupni prihodki bodo znašali 70,6 milijona evrov, odhodki nekaj več kot 75 milijonov evrov. Proračun za leto 2022 z 28,5 milijona evrov investicijskih odhodkov tako ostaja naložbeno naravnan.

Tudi v naši medijski hiši smo se odzvali povabilu Citycentra Celje in postali ambasadorji dobrote. Izpolnili smo novoletno željo enemu od otrok iz rejniške družine. 10-letni Luka iz Laškega bo tako prejel škatlo legokock, kot si je zaželel na svoji risbici, ki je visela na smrečici želja.  

Nizke temperature in v višjih predelih snežne padavine so slovenskim žičničarjem omogočile, da so lahko smučarske proge marsikje pripravili že v začetku decembra. Ugodne vremenske razmere nakazujejo, da se bodo smučarji po zasneženih strminah kmalu lahko spustili tudi na nižje ležečih smučiščih. Na Rogli, kjer si po dveh slabših sezonah končno obetajo več obiska, so prve smučarje sprejeli že minuli petek, od sobote lahko v zimskih radostih uživajo tudi smučarski tekači. Da je bil uvod v novo zimsko sezono zares pravljičen, je poskrbela mati narava. Pobelila je smreke in proge obsijala s soncem.

  Da so stare razglednice kot majhna časovna kapsula, ki odstre pogled na razmere pred mnogimi leti, dokazuje knjiga Pozdrav iz Šmarja pri Jelšah. V njej so zbrane razglednice, ki jih je zbiratelj Viktor Tančič namenil kraju, v katerem je njegova družina pustila veliko sled. Čeprav je večino svojega življenja bival v Ljubljani in so ga na Šmarje pri Jelšah vezali predvsem lepi otroški spomini, je prav njegova zapuščina glavna osnova knjižnega dela, ki je izšlo ob 150-letnici povzdiga Šmarja v trg.  

  Ko opisuje, kako ji je uspelo, da je z mladimi pevci na mednarodnih tekmovanjih osvojila prve nagrade, ne more prikriti lesketa solz, ki se ji prikradejo v oči. Na odru se je glasbi že prepustila tako močno, da je člane svojega zbora do konca skladbe pripeljala z zaprtimi očmi. Sledila sta navdušenje občinstva in še eden v zbirki dosežkov. A Andreja Došler iz Rogaške Slatine se zborovodstvu ne posveča, da bi zbirala lovorike. Že davno je spoznala, da je glasba način sporazumevanja, ki ljudem omogoča nekaj več. Je višja sila, ki lahko zmore tudi to, da se pri množici pevcev uskladi utrip srca.  

Še sinoči je bilo v Pravljičnem Celju zelo živahno. Na božično-novoletni tržnici se je trlo obiskovalcev, zlasti ob stojnicah, kjer so ponujali hrano in pijačo. Že danes bo slika najverjetneje povsem drugačna. Od danes je namreč prepovedano ponujanje hrane in pijače na stojnicah na božično-novoletnih sejmih. Izjema je le pečen kostanj.

  Da je odsek ceste Grobelce–Loka pri Žusmu–Tinsko, ki bolj kot na prometno povezavo spominja na razpokano mrežo, potreben obnove, nekateri člani občinskega sveta Občine Šmarje pri Jelšah opozarjajo že več kot petnajst let. Zato jih je presenetilo, da se obnova ponovno odmika. Župan Matija Čakš pravi, da problematiko razume. A si bolj kot prerazporejanje denarja v proračunu ali dodatno zadolževanje občinskih financ želi, da bi cesto pod svoje okrilje vzela država.  

Mag. Roman Krajnc, univ. dipl. inž. teh. prom. Vso svojo kariero posveča varnosti cestnega prometa in prometne infrastrukture. Med drugim je bil tudi predsednik Društva ZŠAM Celje. Neverjetno, ampak resnično - njegovo izurjeno oko v prometu opazi vsako malenkost. Lahko je oster kritik, lahko pa zadevo pohvali. In v tem se razlikuje od ostalih. Nečesa ne kritizira, dokler zadeve ne prouči in poda predloge, kako bi lahko bila ta še boljša. Enako je s pohvalo. V zadnjih dvajsetih letih je Krajnc tudi skupaj z nami opozarjal na številne pomanjkljivosti v prometu in po našem poročanju so pristojni dejansko njegove pripombe upoštevali. Res pa je, da je marsikomu od odločevalcev bilo težko priznati, da je imel Krajnc prav. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg - GrupA)

Celjski policisti so včeraj na podlagi odredbe sodišča zaradi suma nasilništva opravili hišni preiskavi pri dveh Celjanih, eden od njiju je še mladoleten. Pri obeh so zasegli tisoč petard, in sicer 900 piratk, našli so še 100 petard, ki veljajo za najmočnejše na črnem trgu. Uporaba le-teh je zakonsko prepovedana. (SŠol, Foto: PUC)

Za trgovski poklic je med mladimi zadnja leta manj zanimanja, čeprav gre za delo, ki je kljub vse večjemu deležu spletne prodaje nepogrešljivo. Tega se zavedajo tudi delodajalci, pri katerih se bodoči trgovci usposabljajo v času šolanja. Mercator je z željo, da vzpostavi dolgoročno sodelovanje s šolami za promocijo poklica prodajalec, že pred leti začel v šolah postavljati učne trgovine. Včeraj je zaživela še v Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, danes v Ekonomski šoli Celje.