Tudi celjski gostinci se tako kot večina njihovih stanovskih kolegov po Sloveniji soočajo z velikimi težavami, v katere so jih zaradi več kot osemmesečne prepovedi delovanja pahnili ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. »Gostinci smo največje žrtve epidemije in z njo povezanih ukrepov. Od države zato zahtevamo, da prisluhne našim predlogom in nam čim prej pomaga,« je na srečanju, ki ga je pripravila Obrtno-podjetniška zbornica Celje, poudaril predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar. Srečanja sta se poleg gostincev udeležila tudi direktor zbornice Danijel Lamperger in ravnatelj celjske srednje šole za gostinstvo in turizem Iztok Leskovar. Eden večjih problemov gostincev je namreč tudi pomanjkanje kadrov.  

  Podčetrtek je bogatejši še za eno vsebino. Družina Ježovnik iz Olimja je namenu predala Proizvodno-turistični center (PTC). Obiskovalci si lahko odslej na enem mestu ogledajo, kako nastajajo izdelki, značilni za domačijo Jelenov greben. Poskusijo lahko marsikatero dobroto in izdelke kupijo za s sabo. Sodoben center je nastal v želji razbremeniti domačijo, poznano po jelenih, ki jo letno obišče približno 140 tisoč obiskovalcev. Vse pa ni šlo povsem gladko. Ko je bila stavba že pod streho, so jo obilne padavine na enem od delov poškodovale. Odpravljanje posledic je terjalo veliko truda in denarja.  

  Grobelno v občini Šentjur bo danes v znamenju enodnevnega mednarodnega kantavtorskega festivala z naslovom Mladi avtor kant (MAK). Enajsta izdaja festivala, ki je tokrat prvič prejel podporo kulturnega ministrstva, bo na oder tamkajšnjega doma krajanov pripeljala šest izvajalcev iz treh držav.  

Letošnjo jesen ob večerih zavzeto stiskamo pesti za Slovence, ki se v Dominikanski republiki na takšnih ali drugačnih bolj ali manj brutalnih poligonih merijo v hitrosti, spretnosti in natančnosti. Med bolj trdoživimi tekmovalci so trije iz naših krajev. Med fanti zagotovo izstopa mlad Celjan Alen Lamper, medtem ko v ženski konkurenci blestita Celjanka Pina Umek in Šentjurčanka Marjanca Polutnik. Vsi trije glede na do zdaj prikazano zagotovo sodijo med najbolj spretne in hitre tekmovalce tega športno-adrenalinskega televizijskega šova.

S težavo, da pacienti ostajajo brez osebnih zdravnikov, saj imajo vsi zaposleni družinski zdravniki izpolnjene kvote, so se v zadnjem času srečevali tudi v Zdravstvenem domu Laško. Zdaj pa je iz Laškega prišla novica, da bo z novembrom začel delo zdravnik družinske medicine, ki bo sprejemal paciente brez izbranega zdravnika.

Mestna občina Celje je pred dnevom spomina na mrtve pripravila spominski komemoraciji v Starem piskru in na Golovcu, se poklonila spominu na pokojne častne meščane ter položila venec v Spominskem parku Teharje.

Kako hitro se lahko človeku življenje obrne na glavo, je lani decembra spoznala Jerneja Štarkel iz Galicije. Le štirinajst dni po tem, ko je dopolnila osemnajst let, je po telesu začutila neznosne bolečine, ki so se stopnjevale do te mere, da ni mogla niti več sama hoditi. V približno dnevu je postala hroma od trebuha navzdol. Po več mesecih bivanja v ljubljanski bolnišnici in po mesecu v Soči se ji je stanje toliko izboljšalo, da se je lahko na invalidskem vozičku vrnila domov. Zdravniki pravijo, da ni veliko upanja, da bo še hodila, a njena družina se ne želi kar tako predati. Stroške fizioterapije mora kriti sama, kje so še vsi drugi izdatki, povezani z zdravljenjem in s prilagoditvijo družinske hiše. Jerneja je zato hvaležna za vsako pomoč, s katero bo njeno življenje vsaj za odtenek bolj podobno tistemu, ki ga je bila vajena pred izbruhom te zahrbtne redke nevrološke bolezni, ki jo medicina imenuje tranzverzni mielitis.

Ob dnevu spomina na mrtve bo na mestnem pokopališču v Celju in na pokopališču na Teharjah v nedeljo in ponedeljek veljal poseben prometni režim. Začasna sprememba prometne ureditve bo oba dneva trajala od 7. do 17. ure. V tem času bo na tem območju tudi spremenjen način parkiranja, zagotovljene bodo izredne vožnje javnega mestnega prometa – Celebusa.

Bliža se dan množičnega obiska pokopališč. V Katoliški cerkvi je 1. november zapovedani praznik vseh svetih. Cerkev ima na načine pogrebov svoj pogled, vendar se želje ljudi in svojcev pokojnikov od takšnega pogleda včasih močno razlikujejo. Zato se vedno znova rojevajo novi načini pogrebih svečanosti. Preverili smo, kakšne so smernice pri tem. In tudi, kako se spreminja miselnost ljudi na tem področju. Razburkano zadnje leto je dodobra pomešalo tudi želje in odnose do pokopališč. Medtem ko nekateri vztrajajo pri klasičnem pokopu, nekateri pepel v spomin na svojca shranijo v diamantu. Preverili smo tudi, kakšna so navodila za pogrebne službe, če nekdo umre s covidom-19, in izvedeli, da poklic pogrebnika ni več takšen, kot je bil pred desetletji. Pogrebnik je zdaj tudi psiholog, saj so stiske ljudi večje in svojci pokojnih pogosto pogrešajo samo iskren pogovor. (SIMONA ŠOLINIČ)    

  Pri Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur so namenu predali učilnico na prostem. Slednja je zasnovana tako, da omogoča tudi izvajanje določenih manjših prireditev. Ob učilnico je sedaj umeščen tudi spomenik Franju Malgaju in žrtvam narodnoosvobodilnega boja. Slednji je bil iz ploščadi pred šolo umaknjen, saj izvajalec tam gradi krožišče in podhod za pešce.  

V izboru najboljših najhitreje rastočih podjetjih, ki ga pripravlja časopis Dnevnik, je naziv srebrna gazela osvojilo šmarsko podjetje Pišek - Vitli Krpan. Družinsko podjetje, ki razvija in proizvaja gozdarske vitle, po besedah komisije s svojimi rezultati dokazuje, da se trajnostni pristop na vseh področjih delovanja obrestuje na dolgi rok. Letno podjetje ustvarja 34,4 milijona evrov prihodkov, registriranih ima 26 patentov. Spomnimo, da je ustanovitelj in lastnik podjetja Franc Pišek letos postal častni občan občine Šmarje pri Jelšah. V nadaljevanju objavljamo njegov portret, ki smo ga v Novem tedniku objavili letos junija.

Dobro in prav bi bilo, da bi varčeval vsak, predvsem zato, da bi se zaščitili pred morebitnimi nepredvidenimi dogodki, ki nam lahko hitro izpraznijo denarnico in povzročijo finančni stres. Najpomembneje je, pravi finančna mentorica mag. Ana Vezovišek, da si posameznik ali družina najprej nastavita finančno ogledalo in pogumno naredita prve korake. Kako bo posameznik pri varčevanju uspešen, je veliko odvisno predvsem od samodiscipline. Metod varčevanja je veliko, a prav nobena ni učinkovita, če se za varčevanje ne odločimo resno.  

  Podjetje Pinocchio iz Celja, ki je bolj znano po svoji blagovni znamki Kaleido, je lansko koronsko leto dobro izkoristilo. Tržno nišo je našlo v izdelovanju antiepidemičnih setov, vendar ne takšnih vsakdanjih, ki smo jih srečevali na vsakem koraku. Odločilo se je namreč, da bo tudi pri tovrstnih izdelkih ostalo zvesto svojim načelom, to je kreativnosti in varovanju narave. Nastala je ponudba z več kot sedemdesetimi izdelki. Nekateri so tudi v pariškem muzeju Louvre, s katerim celjski kreativci s svojimi inovativnimi rešitvami pri oblikovanju embalaže iz okolju prijaznih materialov sodelujejo že nekaj časa. Lani je Pinocchio prihodke od prodaje povečal za 40 odstotkov, letošnji rezultati bodo po napovedih direktorja in lastnika Boža Bašiča najboljši v zgodovini podjetja.  

»Mi smo solidna firma,« je večkrat izrečen stavek v Muzikalu Vesna, katerega priredbo so ob 60. obletnici Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje ob podpori mentorjev pripravili osnovnošolci. Na odru so se resnično izkazali in pokazali, da so več kot le solidni igralci, pevci in plesalci.  

Celjska fotografska razstava (CFR) je projekt, ki ga je začelo Fotografsko društvo Celje pred več kot dvema desetletjema. Digitalni foto klub Celje je leta 2019 prevzel pravno nasledstvo FD Celje in poskrbel, da projekt ni zamrl. Še več, poskrbel je za nov, svež zagon. Razstavi so novi organizatorji dali stalno vsebino z upanjem, da bo z leti prerasla okvire klubske fotografije, kar se je letos že začelo dogajati. Letošnja razstava je že 22. zapovrstjo. Nagrajene fotografije so v Celjski kulturnici na ogled še do konca meseca.

  Kako v filmski okvir ujeti zanimivo in tragično življenje skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca? Scenarist Jernej Kastelec se je nad njegovo zgodbo navdušil tako zelo, da je osnutek scenarija pripravil na več kot 80 straneh, kar bi pomenilo, da bi film trajal približno štiri ure. Urednik Daniel Celarec se je posvetil luščenju bistva. Zahvaljujoč strokovnemu sodelavcu ddr. Igorju Grdini, številnim sogovornikom in nastopajočim, je nastal 50-minutni glasbeno-dokumentarni film, ki je na predpremieri pred šentjurskim občinstvom požel val navdušenja.  

  V mladosti je na svoji koži izkusila, kaj pomeni, če se človeku nenadoma zaprejo vrata. Po delovni nesreči, ko je oče lahko hodil le s pomočjo bergel, starša nista mogla plačevati za njen študij, zato se je morala čim prej zaposliti. Svoje poslanstvo je našla v vrtcu med otroki, ki se ji še danes zdijo najboljši in najbolj pošteni državljani. Poudarja, da se je zanje vredno truditi. Pod okriljem šentjurskega občinskega združenja prijateljev mladine se že več desetletij bori, da se mlade duše kljub težkim družinskim okoliščinam uspejo obdržati na svoji poti.  

V Celju občani in turisti že nekaj časa izpostavljajo pomanjkanje javnih sanitarij v mestnem središču. Trenutno lahko invalidi in ostali občani ter obiskovalci koristijo javne sanitarije na Mestni tržnici, s katero upravlja družba Simbio.

  V občini Šmarje pri Jelšah bo v toplejših mesecih možno najeti piknik prostor ob ribniku, vreči trnek ali uživati v gostinsko turistični ponudbi. To so prvi koraki k razvoju ribiškega turizma. Predpogoj zanj je bila ureditev ribnikov, kar je uspelo tudi zahvaljujoč evropskemu sofinanciranju.  

  Ko je sonce odgnalo jutranjo meglico, so lokalni ponudniki na stojnice že začeli zlagati svojo ponudbo. Šentjurski mestni trg je minulo soboto ponujal številne dobrote ter okrasne in uporabne predmete za dom. Sredi prizorišča so kraljevale okrogle, podolgovate, težke, a tudi nenavadne stvaritve narave – buče. Prav njim v čast so organizatorji etnološko prireditev Bučn'ce pripravili že štirinajstič, tokrat po enoletnem premoru.