Celjski kriminalisti so včeraj v sodelovanju s strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija opravili ogled pogorišča Mozirske koče, ki jo je v večernih urah 24. februarja uničil ogenj. Pri ogledu, ki je trajal ves dan, so ogledniki zavarovali določene vzorce, ki jih bodo v nadaljevanju še dodatno preiskali. Pri ogledu sta bila v pomoč vodnik službenega psa in pes specialist za iskanje vnetljivih snovi.  

Je zdravnica in prostovoljka, romunskih korenin. V Slovenijo jo je pot pred dvaindvajsetimi leti zanesla povsem naključno, ko je bila izbrana na razpisu enega izmed farmacevtskih podjetij. V tem času je kot žena slovenskega veleposlanika nekaj let živela na Poljskem. Se vrnila v Slovenijo in nadaljevala delo v Krki. Kasneje je z možem veleposlanikom odpotovala še v Indijo. Kljub vsemu jo še vedno najbolj osrečujejo preproste, majhne stvari, ki jih večina niti ne opazi. Sodi v tisto skupino ljudi, ki jim v življenju ne manjka vedrine in dobrosrčnosti. V prvem valu epidemije je pomagala šivati maske za gospodinjstva v braslovški občini, medtem ko je lani decembra kot zdravnica prostovoljka priskočila na pomoč zdravstveni ekipi polzelskega doma upokojencev.

Kljub temu da so v minulem „koronaletu“ delili usodo težkih časov za kulturne ustanove in so morali za nekaj mesecev zapreti svoja vrata, so v Galeriji Kvartirna hiša v Celju zadovoljni z lansko razstavno sezono. Kot je povedal Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje, v okviru katerega deluje Kvartirna hiša, so uspeli uresničiti približno 80 odstotkov načrtovanega programa. Nekaj razstav so prestavili v to leto, ki bo tudi jubilejno, saj bodo pripravili že stoto razstavo in zaznamovali desetletnico delovanja galerije.

Kriminalisti še vedno preiskujejo vzrok požara Mozirske koče, ogled pogorišča so morali vmes prekiniti, saj so nekatera področja še prevroča, da bi bila primerna za preiskovanje. V kolikor se bo žarišče dovolj ohladilo, bodo s preiskavo nadaljevali danes. (SIMONA ŠOLINIČ)

Tian je triletni deček, ki se je rodil z zelo redko boleznijo, mutacijo gena STXBP1. Gre za zelo hudo in težko bolezensko stanje, za katerega še ni zdravila. Povzroča trdovratno epilepsijo, hud mentalni zaostanek, nezmožnost hoje in govora. Kljub vsem težavam je zelo pozitiven fantek, ki uživa na soncu in svežem zraku, pravi njegova mamica Katja Razgoršek. Še pred nekaj meseci si je družina nadvse prizadevala, da bi Tianu omogočila dovolj kakovostnih terapij, da bi nekoč ob opori vendarle shodil. A se je konec leta 2020 tudi to upanje razblinilo. Decembra je družina namreč prejela dodatne izvide iz tujine, ki so razkrili, da ima Tian poleg enega zbrisanih še pet genov. Štirje sploh še niso vnešeni v svetovnem registru. Eden, ki ga imenujejo LRSAM1, povzroča Marie Tooth Carrot sindrom. To pomeni, da bodo dečku sčasoma začele slabeti in odmirati kite na dlaneh in stopalih. Zaradi tega mu bo dlani in stopala povsem upognilo. Ker Tian tudi s podporo terapij ne more napredovati, mu želi družina nuditi vsaj udobne zdravstvene pripomočke. A cene teh so izjemno visoke.

Delavci celjskega javnega podjetja Zelenice so v minulih dneh izvedli čiščenje zarasti na območju nekdanjega Rakuševega mlina. Ta del mesta, le streljaj od središča Celja, ima zdaj precej lepšo podobo.

Evropska nogometna zveza se je odločila, da zaključni turnir lige prvakov v futsalu ne bo v Minsku, kot je bilo načrtovano, temveč v Zagrebu! Boji za naslov evropskega prvaka bodo v hrvaški prestolnici med 28. aprilom in 3. majem.

Strogi ukrepi v času epidemije so nekatere gostince že pripeljali na rob obupa, saj vsi ne morejo poslovati tako, kot bi si želeli. Za nekatere pa je epidemija izziv, pred katerim ne bodo klonili. Sol na rano že več mesecev zaprtim gostincem je bila pretekli teden informacija, da gostinec lahko kljub koronskim omejitvam sklene pogodbo s podjetjem in izvaja storitve ponujanja hrane ter pijače za to podjetje, s katerim pač ustvari »varen mehurček«. Na nek način tako gostinski lokal postane menza za točno določeno podjetje. A večina gostincev tega sploh ni vedela. Čeprav tudi ljudje komaj čakajo odprtje lokalov, se bodo morda kmalu z žalostjo ustavili pred vrati »svoje gostilne«, kjer so leta in leta »kofetkali«, saj bodo ugotovili, da je lastnik zaradi krize v epidemiji moral zapreti lokal. Takšnih namreč ni malo. Preverili smo tudi, koliko natakarjev in kuharjev se je na Celjskem znašlo na zavodu za zaposlovanje. Številke niso nizke. (SIMONA ŠOLINIČ, JANJA INTIHAR)

Šaleško dolino čaka v prihodnjih letih pomembno prestrukturiranje. Po predčasnem zaprtju premogovnika bodo številna delovna mesta na prepihu. Občina že snuje ustanovitev industrijskega inkubatorja in v neposredni bližini še gradnjo stanovanjske soseske za mlade družine. V prostorih nekdanje Stare elektrarne pa želi vzpostaviti Center prihodnosti. Slednjega sta zasnovala avtorja edinstvenega uspešnega Vzorčnega mesta Erik Kapfer in Miha Cojhter. Tokrat sta k sodelovanju povabila več kot sto strokovnjakov in več kot 50 podjetij in organizacij različnih profilov. V podporo smelemu projektu je občina januarja že ustanovila tudi družbo Interaktivni digitalni center Eon, ki bo povezovalni člen vseh stebrov v Centru prihodnosti.  

Po imenovanju novega zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja si slednji že oblikuje ožjo ekipo, s katero bo sodeloval. Pogovori o funkciji državnega sekretarja za področje bolnišnice naj bi potekali tudi s strokovnim direktorjem Splošne bolnišnice Celje Francem Vindišar. (SIMONA ŠOLINIČ)  

  Krajane Kalobja jezi nenehno krpanje prostorov tamkajšnje več kot sto let stare podružnične osnovne šole. Njihova slaba volja se je še okrepila sredi februarja, ko je Komisija Uprave RS za zaščito in reševanje odsvetovala uporabo prvega nadstropja in podstrešja stavbe. Po potresu v Petrinji so se namreč v tej stari šolski zgradbi pojavile razpoke. Otroci pouk in vrtec obiskujejo v nadomestnih prostorih. Občina je sicer pred leti, ko jo je kot župan vodil mag. Štefan Tisel, odkupila zemljišče in naročila idejni projekt za manjšo novogradnjo. Sedanje vodstvo pojasnjuje, da projekt ostaja v dolgoročnem razvojnem programu občine, vendar ga občina ne bo prijavila na aktualni razpis.  

Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je danes na vljudnostni obisk sprejel veleposlanika Švedske v Sloveniji Nj. eksc. Daga Harteliusa. Veleposlanik je Celje obiskal prvič.

Na dan slovenskega kulturnega praznika so v Muzeju Velenje v svoje delovanje vpeljali sodobno in priljubljeno obliko podajanja vsebin, podcast ali poslovenjeno poddaja. Kot v pogovoru razkriva direktorica velenjskega muzeja Mojca Ževart, digitalne vsebine ne bodo izpodrinile klasičnih oblik srečanj, a je to vsekakor dobrodošla novost, sploh v časih, ko obisk muzeja ni povsem samoumeven.  

Evropsko nogometno prvenstvo za reprezentance do 21 let (Euro U21), ki bo letos v Sloveniji in na Madžarskem in na katerem bo tudi Celje gostitelj ene od kvalifikacijskih skupin, se nezadržno približuje. Gre brez dvoma za največji letošnji športni dogodek v knežjem mestu in za enega največjih v naši državi. Za Celje bo dogodek priložnost in izziv, da se ponovno izkaže kot odličen organizator, kar je že dokazalo v preteklosti z izvedbo številnih vrhunskih športnih tekmovanj.

Minule mesece so odpadla razna druženja, odpraviti se ni bilo mogoče na nobeno prireditev ali izlet. Tudi družini Fister iz Celja je virus obrnil življenje na glavo. Popoldnevi so bili naenkrat zelo dolgi. A več skupnih trenutkov v domači dnevni sobi je pomenilo tudi več izmenjav idej in rodile so se nove poslovne zamisli za nove izdelke. Morda bi kdo rekel, da časi zanje niso najboljši. A za podjetne in nemirne ljudi, ki ne marajo izgovorov, česa vse se ne da, so lahko tudi takšne razmere izziv. Sicer pa je sestavni del življenja podjetnikov, da razmišljajo o tem, kako bodo dejavnost dopolnjevali, jo razvijali in posodabljali. Takšen je tudi Peter Fister, ki se je vsega, kar mora vedeti o poslu, naučil od očeta, sam pa znanje prenaša na sina Žana. V podjetju dela tudi žena Jožica, medtem ko je hči Ana ubrala drugačno pot, a čisto brez njenega sodelovanja pri podjetju tudi ne gre.

Sinočnji požar na Golteh je popolnoma uničil Mozirsko kočo. Ker ta stoji na 1356 metrih nadmorske višine, je bil dostop gasilcev do kraja požara otežen. Škoda je zelo visoka. Kriminalisti bodo danes opravili ogled pogorišča, a vprašanje je, kdaj točno se bo ta lahko začel, saj na pogorišču še vedno tli. (SIMONA ŠOLINIČ)

Danes zvečer je zagorelo na Golteh, in sicer je ogenj zajel Mozirsko kočo. Vzrok požara še ni znan. (ŠO, ŠŠol)

Mozirski gaj je za to sezono zaprl svoja vrata. Ob koncih tedna v januarju in februarju je obiskovalce vabila Zimska pravljica, ki jo je samo minuli konec tedna, ko je bilo spet dovoljeno gibanje med občinami, obiskalo kar tisoč ljudi.

Od današnjega popoldneva sta kolesarska steza in pločnik v podvozu v Kersnikovi ulici (v smeri proti mestu, pri Zlatarni Celje) znova na voljo za uporabo kolesarjem in pešcem. Do zapore tega odseka je prišlo ob decembrskem potresu, ker se nad stezo in pločnikom v eni od bližnjih stanovanjskih hiš nevarno nagnil dimnik te hiše, nekaj opek dimnika pa je tudi padlo na pločnik. Mnogi so se ob tem spraševali, zakaj je ta odsek na Kersnikovi bil toliko časa zaprt. Za pojasnilo smo se obrnili na Teodorja Goznikarja, poveljnika Civilne zaščite MOC, ki je prevzela reševanje tega primera, potem ko je nevarno mesto po potresu zavarovala Poklicna gasilska enota Celje.

  Na območju Policijske uprave Celje so v zadnjih dneh obravnavali več travniških požarov.