Skoraj tako dolgo kot v Muzeju novejše zgodovine Celje domuje Herman Lisjak, tam dela tudi Jožica Trateški. Pred dnevi je minilo ravno 30 let, odkar je prvič kot zaposlena prestopila prag muzeja, Herman pa bo tri desetletja praznoval prihodnje leto. Jožica po vsem tem času še vedno uživa v svojem delu in z veseljem prihaja v službo. »To je velik privilegij in dober občutek, da je še vedno tako.« Velik del tega prinesejo tudi zelo dobri odnosi, ki jih goji z vsemi svojimi sodelavci. V tem času je pripravila veliko razstav, med drugim tudi začasno Herman in prijatelji.

Medtem ko se iz celjskega mestnega parka poslavlja proga za tek na smučeh, bo ob morebitni obilnejši snežni pošiljki veselo tudi na okoliških sankališčih. Sankanje in sprehodi med zimsko idilo še zdaleč niso edina dostopna dejavnost, ki se je lahko lotimo pozimi. Na Celjskem v zadnjem obdobju beležimo razcvet manjših drsališč, ki jih številne lokalne skupnosti kot eno od možnosti za rekreacijo domačinom in obiskovalcem ponudijo v prazničnem času. Marsikje je možno na ledeno ploskev stopiti brezplačno. Za nekaj evrov je na voljo vstopnica za drsališče v Mestnem parku Celje, kjer so lani zabeležili 9.300 vstopov.  

Pretekli četrtek so v Gledališču Zarja Celje obeležili premiero otroške predstave Pepelka. Po besedah režiserke Urške Majcen je to klasična in kultna otroška pravljica, ki nagovarja moč iskrene ljubezni, družbeno razslojenost in predvsem povezanost najbolj iskrenih bitij – živalic in čudežnih vil. Ponovitev predstave si lahko ogledate še 15. in 22. decembra.

Tropska hiša Celje je pretekli teden sporočila, da do nadaljnjega zapira vrata za javnost. Razlog? Ministrstvo za naravne vire in prostor vročenih vlog ustanove za prikazovanje živali javnosti ni obravnavalo v zakonsko predpisanih rokih. Tako jo je vmes obiskal tudi inšpektorat za naravne vire in prostor, ki je odredil zaprtje. Spomnimo, da tropska hiša skrbi za številne vrste ogroženih živali in s tem osvešča ljudi o pomenu varovanja narave. A njena prihodnost je zdaj zaradi polžjih birokratskih postopkov ogrožena.

Ste preverili posplošene vrednosti svojih nepremičnin, ki jih je Geodetska uprava RS (Gurs) ocenila v skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju? Zanimanje za vrednotenje je bilo sploh v prvih dneh veliko, saj je Gurs zabeležil tudi 60 tisoč vpogledov na uro. Omenjena uprava je do 25. novembra prejela malo več kot dva tisoč predlogov in pripomb. Lastniki nepremičnin so imeli predvsem pripombe glede njihove vrednosti, kar je posledica napačno evidentiranih podatkov o nepremičnini v katastru nepremičnin. Med razlogi, da so nekateri lastniki dali pripombe na vrednost nepremičnin, je tudi to, da je njihova nepremičnina na poplavnem območju, na plazišču in podobno.  

Registrske tablice so razmeroma pogosta tarča tatov tudi na Celjskem. V Policijski upravi Celje statistike o tatvinah tablic z vozil posebej ne beležijo, zato ni mogoča pridobitev natančnega podatka o njih. A kljub temu celjski policisti poudarjajo, da so tovrstne tatvine še vedno precej pogoste.

Čeprav v njej nihče zares na živi, Hiša generacij Laško že 19 let skrbi, da lahko v njej svoj čas preživijo vsi – od najmlajših do najstarejših. Skozi njena vrata letno stopi okoli 5.000 ljudi, večina od njih je pripadnikov tretje generacije, ki so v jeseni svojega življenja pogosto potisnjeni ob rob družbenega dogajanja. »Želimo jim omogočiti, da ostanejo dejavni, se naučijo nekaj novega, se družijo in se znebijo občutka, da niso koristni. Velik poudarek zato dajemo tudi na medgeneracijskem druženju,« je poudarila koordinatorka Petra Kolšek, ki s prostovoljci že vrsto let skrbi, da  da se v Hiši prav vsi počutijo kot doma. Laški medgeneracijski center ni edinstven le zaradi svojega bogatega programa, ki v prvi vrsti spodbuja tradicionalne vrednote, temveč tudi zato, ker je v slovenskem prostoru oral ledino. Je namreč prvi medgeneracijski center v državi in hkrati še vedno edini, ki ga strokovno vodi center za socialno delo, v celoti pa financira občina. 

  Tokrat smo k Novemu tedniku priložili brezplačno prilogo Kronika 2024. Gre za letni pregled delovanja občin savinjske regije. V njem lahko na enem mestu preberete o najpomembnejših naložbah in projektih, ki so jih lokalne skupnosti izvedle v letu, ki se počasi bliža h koncu.  

Mestni svet Mestne občine Celje je na zadnji letošnji seji v drugem branju potrdil občinski proračun za leto 2025. Gre za rekorden proračun v zgodovini občine, saj znaša le nekaj manj od novega mejnika, 100 milijonov evrov. Več kot tretjina sredstev je namenjena naložbam. Svetniki so med drugim sprejeli tudi letni program športa za prihodnje leto ter Odlok o delitvi pogrebnih in pokopaliških storitev. Slednji je bil razlog za burno debato svetnikov. (SŠol, foto: Andraž Purg)  

  Pred dnevi je izšla nova številka Kulturne z(a)veze, brezplačnega časopisa o ljubiteljski kulturi, ki ga enkrat letno izdaja Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur ob podpori občine. »Mislim, da je Šentjur edina občina, ki ima tovrsten časopis,« je povedala ena od članic uredniškega odbora Barbara Gradič Oset.  

Pokukati v Božičkovo tovarno daril je verjetno želja marsikaterega kratkohlačnika, v Celju pa lahko odrasli to zares storimo in sami celo postanemo Božičkovi pomočniki. Na Glavnem trgu 8 sredi mestnega središča so namreč že pripravljene škatle in zavijalni papir, da lahko skrbno zavijemo darila za otroke iz socialno šibkejših družin. V Božičkove pomočnike smo se že drugo leto zapovrstjo prelevili tudi sodelavci medijske hiše Novi tednik in Radio Celje.  

V Zavodu Celeia Celje, ki pripravlja in skupaj s partnerji tudi izvaja program Pravljičnega Celja, so v prvih desetih dneh letošnjega dogajanja našteli več kot 16 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za več kot 40 odstotkov pa je bil večji obisk drugega zimskega srednjeveškega dne na Celjskem gradu. (SŠol, foto: Robi Valenti)

Zaradi prisotnosti salmonele je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odpoklicala jajca v več različnih pakiranjih, poroča STA. Prodajala so se v trgovinah Tuš in Spar ter v različnih manjših zasebnih trgovinah na območjih Celja, Velenja in Zasavja. O mikrobiološkem tveganju je upravo opozoril dobavitelj, Kmetijska zadruga Laško.

 Občina Podčetrtek je uredila tako imenovano staro šolo v Polju ob Sotli. Vanjo se je preselila dislocirana enota Vzgojno-izobraževalnega zavoda III. Osnovne šole Rogaška Slatina. Dislocirano enoto obiskuje deset otrok s posebnimi potrebami v dveh kombiniranih oddelkih.  

Že dvajset let je od tega, ko je starodavna kartuzija v Jurkloštru gostila prvo razstavo jaslic. Njen idejni oče pater Karel Gržan je navdušil jasličarje in domačine, da so s srčnostjo pripravili prostor, kjer so svoj dom našle jaslice slovenskih avtorjev. Te so že prvo leto navduševale in vabile obiskovalce od blizu in daleč. Blaga tišina kartuzije, vsajena med mogočne gozdove in žuborenje potoka, še danes nagovarja in vabi vse, ki so jim jaslice blizu, da si jih ogledajo in si ob njih napolnijo dušo z mirom in lepoto.

Celjski deskar Tim Mastnak je včeraj zmagal v paralelnem veleslalomu na tekmi svetovnega pokala v kitajskem Yanqingu, danes pa je bil četrti v slalomu.

»Ponosen sem na to, da sem Slovenec. Imam občutek, da prihaja čas, ko bomo morali to še bolj poudarjati. Zato so mi Ipavci še posebej blizu.« Tako je na dan, ko je izšla knjiga Slovenec sem! Vesele, zaljubljene in žalostne o Ipavcih – odličnih zdravnikih in skladateljih, dejal izjemno plodovit in priljubljen pisatelje mag. Ivan Sivec. Prvo predstavitev knjižnega dela, ki prinaša 24 črtic in bogato slikovno darilo je pred dnevi na povabilo Knjižnice Šentjur pripravil v tamkajšnjem kulturnem centru.  

Na prvi decembrski dan leta 1929 so gasilska društva v takratni Gornjesavinjski župi izvedla prvo skupno gasilsko vajo. Šlo je za namišljen požar v cerkvi sv. Frančiška  Ksaverija, za pogasitev katerega so morali gasilci črpati vodo iz dva kilometra oddaljene Savinje. V spomin na dogodek izpred 95 let je Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje minulo nedeljo organiziralo isto vajo, a s sodobno tehnologijo. Na njej je sodelovalo 118 gasilcev iz vseh 15 zgornjesavinjskih gasilskih društev, ki so se preizkusili v črpanju vode in hkrati izkazali spoštovanje do prednikov. Dogodka so se udeležili tudi vsi še živeči poveljniki Gasilske zveze (GZ) Zgornje Savinjske doline in podpoveljnik GZ Slovenije. Gasilce in njihovo opremo je po končani gasilski vaji blagoslovil tudi celjski škof.