Pri prižiganju sveč pomislite na okolje? Slovenska tradicija narekuje, da pokojnim spoštovanje izkažemo s prižgano svečo ob grobu. Gre za navado, ki nas spremlja celo leto, a še posebej veliko najrazličnejših sveč zagori v času, ko praznujemo dan spomina na mrtve. Podatki ministrstva za okolje in prostor (MOP) kažejo, da se tako proizvodnja kot poraba nagrobnih sveč v zadnjem desetletju zmanjšujeta. Kljub temu na ministrstvu ocenjujejo, da vsak Slovenec v povprečju prižge osem sveč letno, torej vsi skupaj približno 16 milijonov, od tega naj bi dve tretjini nagrobnih sveč porabili 1. novembra, ob dnevu spomina na mrtve. Na tržišču se v zadnjih letih kot alternativa klasičnim parafinskim svečam v PVC-ohišjih, pojavljajo številni alternativni ekološki izdelki. A strokovnjaki svarijo, da ni vsaka eko sveča tudi okolju bolj prijazna.  

Stanje v Splošni bolnišnici Celje je izredno resno, danes imajo nameščenih 80 bolnikov s covidom 19 na navdanih posteljah. Kot pravi strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar pa je še huje v intenzivi, kjer pomoč potrebuje 19 bolnikov s covidom-19. Tudi v urgentnem centru na sprejem čaka še nekaj bolnikov.

Prihajajoči dan spomina na mrtve in praviloma turoben jesenski čas (ki je letos na srečo zlatorumeno pisan in topel) sta zagotovo primerna za ustvarjalne projekte, ki premišljujejo o življenju in smrti. Lotili so se ga tudi v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer so pripravili razstavo in izdali katalog z naslovom Memento mori – smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu. Avtor knjige in razstave je dr. Aleksander Žižek.

Celjska bolnišnica, ki je zaradi širjenja zmogljivosti za bolnike s covidom-19 sredi tega meseca začela zmanjševati programa nenujnih zdravstvenih storitev, bo jutri začela zmanjševati tudi preventivne ginekološke preglede. Ginekološki oddelek tako več ne bo opravljal preventivnih pregledov na primarni ravni v sklopu programa Zora.

Gostinci v dobi covida spadajo v poslovno skupino, ki je pred največjimi izzivi, kako prebroditi te viharne čase, kako preživeti in dočakati čase, ko bo nočna mora v obliki trdoživega virusa izginila ali vsaj postala obvladljiva. Gostincem je država s ponovno razglasitvijo epidemije že drugič zaprla vrata.

Zelo zanimiv sredin športni večer je za nami. Kar trije celjski klubi, ki so državni prvaki, so igrali pomembne tekme.

  13. decembra bodo volilni upravičenci iz občine Rogaška Slatina odločali o tem, ali podpirajo gradnjo Razglednega stolpa Kristal. Referendumsko vprašanje se bo sicer glasilo, ali podpirajo uveljavitev odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje P3 z okolico. Volilna kampanja za naknadni referendum se bo začela 13. novembra.  

Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila 30. septembra, je včeraj umrl 18-letni sopotnik v osebnem vozilu, so sporočili iz celjske policijske uprave.

Potem ko so zaradi ostrejših vladnih ukrepov gledališča znova morala zapreti vrata svojih dvoran za obiskovalce, so v Gledališču Celje, kot ob prvem valu epidemije, oživeli predvajanje virtualnih predstav. Tako si je kot prvo v nizu prek aplikacije YouTube na spletni in Facebook strani gledališča mogoče ogledati tragedijo Williama Shakespearea, Romeo in Julija, v režiji Matjaža Zupančiča.

  Občina Rogatec se je lotila obnove kulturnega doma, kjer imajo številna društva med letom vaje in kjer pripravljajo nastope. Za naložbo je pridobila približno 29 tisoč evrov državnega sofinanciranja. Preostali denar za obnovo, malo več kot 15 tisoč evrov, bo zagotovila iz lastnega proračuna.  

ZPO Celje, ki v okviru svojih dejavnosti upravlja tudi celjski letni bazen, je v tradicionalni vseslovenski akciji spet prejel priznanje za naj urejeno letno kopališče v državi. Priznanje je toliko bolj pomembno, ker so ga v tem javnem podjetju uspeli doseči v koronaobdobju, ko so kopalno sezono krojili tudi zaščitni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa. Zadovoljstvo ob lepem dosežku v podjetju krni uvedba ostrejših vladnih ukrepov, ki so prizadeli predvsem upravljanje športno-rekreativnih prizorišč, ki predstavljajo eno ključnih dejavnosti podjetja ZPO Celje.

  V stavbi ob Zdravstveni postaji Rogaška Slatina sta vrata odprli novi pediatrični ambulanti. Lepši prostori niso edina novost, saj ob pediatru Mateju Slivniku, ki za malčke iz Obsotelja in s Kozjanskega skrbi že vrsto let, od poletja dela še ena zdravnica, in sicer Janja Slomšek.  

Letošnja prejemnica Aškerčevega priznanja, ki ga kot stanovsko nagrado podeljuje Arhivsko društvo Slovenije za dosežke na področju arhivske stroke, je tudi mag. Hedvika Zdovc. Od leta 1985 je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer je skrbnica fondov uprave za obdobje od sredine 19. stoletja. Aškerčevo priznanje je prejela z Vesno Gotovino iz Arhiva Republike Slovenije, in sicer za pripravo zbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi.

Objava celjskega vodnika se na Facebooku glasi: »Danes ob 16.00 pri Almi na Krekovem trgu.« Pri eni najbolj prepoznavnih točk v Celju sva začela tudi najino pot skozi mesto, ki ponuja številne zgodbe za velike knjige različnih žanrov, od zgodovinskih, ljubezenskih do kriminalk in fantazijskih pripovedk. Mislim, da ni veliko mest v Sloveniji, ki bi imela tako bogato zgodovino, tako zagatna imena ulic in četrti, kjer se srečujejo umetniki. Celje ima vse, kar imajo veliki, a se sramežljivo drži v njihovi senci ter čaka, da ga viseči most popelje od sramežljive skromnosti do predrznih uresničenj.

V oktobru, ki je tudi mesec prostora, je v okviru državnega projekta, katerega pokrovitelj je ministrstvo za okolje in prostor, zavod Metro SR v sodelovanju z Gimnazijo Celje – Center že peto leto zapored izvedel delavnice Enajste šole pod mostom. Na njih se mladi izobražujejo o pomenu prostora kot skupne vrednote.

Med tistimi redkimi kulturnimi ustanovami ki po najnovejšem, ostrejšem vladnem odloku še ostajajo vsaj deloma odprte za obiskovalce, so knjižnice, a so morale tudi te prilagoditi svoje poslovanje. Tako tudi Osrednja knjižnica Celje (OKC), kjer je od danes v veljavi spremenjen način izposoje knjižničnega gradiva.

Čeprav je ob novih vladnih odlokih, ki se spreminjajo iz dneva v dan, sprva kazalo, da bo del kulturnih ustanov, muzeji in galerije, še naprej odprt obiskovalce, so zdaj zanje tudi te zaprla svoja vrata.

  Da raje ustvarja kot poustvarja, je spoznal kot dijak. Danes, ko končuje magistrski študij kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, se lahko pohvali z zavidljivim opusom. Mladenič, ki prihaja iz Planine pri Sevnici, kjer deluje eden najuspešnejših zborov v šentjurski občini, najraje ustvarja prav za pevske sestave. Kot pravi, je čar v čustvih, ki jih lahko izrazijo pevci. Njegova dela izvajajo tudi glasbeni solisti, komorni sestavi in orkestri. Ko sede v dvorano in čaka na izvedbo svojega dela, včasih občuti živčno vojno. Ko odzvoni zadnji ton, ga ponavadi preplavi občutek zadovoljstva. Ta mu daje motivacijo. Trenutno trdo dela, da bi se prebil na dveletno izpopolnjevanje, imenovano Konzertexamen, pod okriljem katere od nemških glasbenih akademij.  

  Iz Doma starejših Šentjur so sporočili, da ima eden od stanovalcev potrjeno okužbo s koronavirusom. Bris so stanovalcu odvzeli po vrnitvi iz bolnišnice. V prvem valu koronavirusa so se v šentjurskem domu uspeli ubraniti pred okužbami.  

Mestna občina Celje bo v prihodnjem tednu, ko bodo vrtci zaprti, organizirala nujno varstvo za otroke, katerih starši opravljajo delo, ki je pomembno za delovanje družbe in države v izrednih razmerah.