Število okuženih z novim koronavirusom znova narašča tudi na našem območju. Trenutno je samo v Celju aktivno okuženih 20 oseb, skoraj večino o teh so odkrili v zadnjih dveh tednih. V zadnjih dneh so nekaj okužb potrdili tudi na Dobrni, Polzeli, Rečici ob Savinji in v Šmarju pri Jelšah ter v Žalcu in Šentjurju. 

Predstavniki Nogometnega kluba Celje so prejšnji teden sprejeli vabilo celjskega umetnika Borija Zupančiča in obiskali razstavo iz stalne zbirke v Centru sodobnih umetnosti Celje. Najboljši trener lige Dušan Kosić, najboljši igralec Mitja Lotrič in najboljši vratar Matjaž Rozman ter njihov predsednik Miloš Rovšnik so prisluhnili kustosinji Ireni Čerčnik.

Končno učilnice tudi za glasbeno šolo Eden večjih investicijskih projektov leta v Občini Braslovče je gradnja prizidka k osnovni šoli, za katerega si je občina prizadevala že dolgo. Župan Tomaž Žohar je pred dnevi z izbranim izvajalcem del, s podjetjem Remont, slavnostno podpisal približno milijon tristo tisoč evrov vredno pogodbo. Gradnja je predvidena do konca leta.  

Čeprav se je še spomladi nakazovalo, da bodo morali v Gorenju zaradi upada naročil množično odpuščati, se je, vsaj za zdaj, smer obrnila. Namesto odpuščanj lahko poročamo o zaposlovanju. To je vodstvo napovedalo že pred kolektivnim dopustom, kar so v sindikatu pozdravili.  

Potem ko je v začetku meseca po hudi bolezni umrl dolgoletni velenjski župan in državni svetnik Bojan Kontič, je bilo jasno, da bodo morali Velenjčani letos na volišča. Nadomestne županske volitve za obdobje do konca štiriletnega mandata bodo 11. oktobra. Občino bo do takrat vodil Peter Dermol, ki je Kontiča zaradi odsotnosti nadomeščal že od lanskega aprila.  

Občani Bistrice ob Sotli podpisujejo peticijo proti ukinitvi edinega bankomata v občini.A to ni edina izguba v zadnjih letih. Ostali so tudi že brez banke in nekaterih drugih storitev.

Kolesarski turizem je ena najhitreje rastočih dejavnosti turizma, ne le v svetu, tudi pri nas. Na to poleg okrepljenih vrednot o pomenu gibanja in zdravega načina življenja vpliva tudi priljubljenost kolesarjenja kot oblike športa in rekreacije, k čemur so zagotovo pripomogli tudi vrhunski uspehi naših kolesarjev Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja ... Velik pomen za razcvet kolesarskega turizma pri nas ima v zadnjih letih tudi gradnja varnih kolesarskih prog v Sloveniji.

Ujme in neurja, ki smo jih doživljali v minulih dneh in so na Celjskem pustili kar hude posledice, so dobra iztočnica, da se spomnimo katastrofalnih poplav, ki so v minulem stoletju prizadele mesto ob Savinji. Glede na zgodovino teh naravnih nesreč prebivalci Celja in okolice ob vsakem močnem deževju, ko je to iz leta silovitejše, včasih že kar orkansko, trepetamo pred ponovitvijo katastrofalnih poplav. V zadnjih letih, po uveljavitvi protipoplavnih ukrepov v porečju Savinje na območju Celja, takšnih hudih posledic, kot so bile v zgodovini na srečo vendarle ni. Ker je bilo katastrofalnih poplav v Celju v preteklosti kar precej, jih bomo v rednem zgodovinskem pregledu pisanja Novega tednika predstavili v dveh delih.

Letošnji tretji pesniški festival Izrekanja bo glede na aktualne razmere povezane s koronavirusom minil v posebnih okoliščinah, kar bo za organizatorje tega zanimivega umetniškega projekta veliki izvedbeni izziv. Kljub vsem ukrepom in omejitvam, ki jih morajo upoštevati, pa jim je uspelo pripraviti vsebinsko zanimivo dogajanje, ki ga bo še posebej zaznamovalo poetično ustvarjanje mladih. 

  Vsi rezultati brisov, ki so bili minulo nedeljo odvzeti pri 33 zaposlenih Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, so negativni. Negativni so tudi brisi, ki so jih pri zaposlenih in stanovalcih odvzeli minulo soboto.  

Da je priljubljena pohodna pot v občini Laško, Pot na Hum, pred kratkim zmagala v spletnem glasovanju Turistične zveze Slovenije za naj tematsko pot v Sloveniji, je zagotovo lahko dober motiv za ponoven obisk te poti in za vzpon na hrib, ki se mogočno bohoti nad Laškim. A razlog za obisk je lahko tudi čisto vsakdanji – nekaj vedno koristnega gibanja ter uživanja v razgledih in naravi. Naša novinarska ekipa je združila kar vse naštete motive za pripravo poletne reportaže, za katero upam, da bo spodbudila tudi vas, da se boste odpravili na to zanimivo pohodno pot.

    Vsi rezultati brisov, ki so bili minulo nedeljo odvzeti pri 33 zaposlenih Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, so negativni. Negativni so bili tudi vsi brisi, ki so jih minulo soboto odvzeli pri 27 stanovalcih in šestih zaposlenih.        

Ob vsakem večjem nalivu v Celju se zdi, kot da se zgodba z zamašenimi ali nepretočnimi odtočnimi jaški in poplavljenimi dvorišči ter parkirišči ponavlja. Ne ljudje ne družba v celoti očitno nismo pripravljeni na spremembo, ki jo prinaša narava z vsakim novim letom. In odgovor na vprašanje, ali se ne da ničesar popraviti, je vedno podoben: »Padavine so bile ekstremne. Kanali preprosto niso mogli odvesti vse količine vode, ker je je bilo več, kot je zmogljivost naprav za odvod.« Kakšna je rešitev?

Prva igralnica, namenjena otrokom do tretjega leta Na pragu poletja je v Celju vrata odprla nova in za zdaj edina igralnica, namenjena mlajšim otrokom. Igralnica Piki Baby je prostor, ki je namenjen otrokom do tretjega leta, malčkom, za katere ponavadi zmanjka prostora v večjih igralnicah in na velikih zunanjih igriščih. Ker je gibalni razvoj otroka zelo pomemben že v najzgodnejšem obdobju, sta se zakonca Mikluš odločila, da otrokom in staršem v knežjem mestu omogočita varno in zdravo zabavo.  

Med velikim slavjem v sredo, 22. julija je predsednik NK Celje Miloš Rovšnik ostal v ozadju. Slavil je malce sam zase, pretežno pa je sprejemal čestitke visokih gostov, ki so v živo spremljali zgodovinsko tekmo za Celje. Ni ga zaslediti na fotografijah, mediji ga niso obletavali. Nekaj minut po zadnjem sodnikovem žvižgu je dejal, kar mora pravi predsednik poudariti: »Ta zmaga je posvečena vsem generacijam celjskega nogometa.« Ko je uspel pogoltniti čustveni cmok, je nadaljeval smelo, v svojem slogu: »Učili se bomo od boljših. In ne smemo se nikogar bati. Kajti mi smo iz Celja!«

Ko te prevzame čista ljubezen Veliko otrok obožuje konje in želi jahati. Če se jim želja uresniči in se naučijo varno jahati, je lahko konjeništvo zabava, ki se morda razvije v konjiček, s katerim se lahko ukvarjajo vse življenje. Jahanje ima veliko pozitivnih učinkov. Ni le telesna dejavnost, otroci se gibljejo na svežem zraku, so v stiku z naravo, izboljšujeta se ravnotežje in koordinacija, poleg tega je to socialni šport, pri katerem se družijo z vrstniki, učijo se odgovornosti, strpnosti in potrpljenja. Vse to in še veliko več lahko otroci pridobijo in doživijo na poletnih konjeniških taborih, ki jih prirejajo številni klubi in društva. Mi smo obiskali mlade jahače, ki del vročih poletnih dni preživljajo v Konjeniškem klubu Celje.  

Mestna občina Celje je 28. julija zvečer, le nekaj ur pred iztekom roka, na višje sodišče poslala pritožbo na sklep, s katerim je okrožno sodišče izdalo soglasje k prodaji delnic šentjurske Meje. Prodajalec je celjski poslovni sistem PSZ v stečaju, kupec pa družba Altius s Ptuja. S svojo pritožbo je občina ustavila prodajo delnic, ki se je zaradi različnih razlogov zapletala štiri leta in je tokrat vendarle kazalo, da bo Meja končno dobila novega lastnika. Stečajni upravitelj Radovan Triplat je zaradi takšnega dejanja ogorčen, o čemer smo pisali že v prejšnji številki našega časopisa, za pojasnilo, zakaj se je odločila za pritožbo, predvsem pa, kaj bo imela od tega, smo občino prosili tudi mi.

  Nad steklom se je navdušil, ko se je kot »smrkavec«, kot sam pravi, smukal po očetovi domači delavnici. Po približno dveh desetletjih dela ga še vedno žene radovednost, kaj vse lahko ustvari s tem prosojnim materialom. Namesto serijski proizvodnji daje prednost uporabni umetnosti, prilagojeni posamezniku. Še tako nenavadne želje ga ne omejujejo, saj ima o steklu veliko znanja, z njim se pogovarja, skuša ga razumeti. Še posebej pestri so bili dialogi in premisleki o izdelavi jabolka, ki zadnje mesece kot steklena skulptura pozdravlja mimoidoče na krožišču v Kozjem. Lukančev podpis med drugim nosijo bioenergijski krožniki. Slednji razkrivajo, da njihov izdelovalec veliko pozornosti namenja različnim energijam.  

»Knjige me spremljajo že od nekdaj, od malega jih požiram. V literaturi sem našla svojo strast in to bi delala tudi zastonj. Veliko mi pomeni, da lahko živim od tega, da berem in pišem,« pravi mlada Celjanka Veronika Šoster, literarna in filmska kritičarka, komparativistka, pesnica in prevajalka, ki je pred kratkim prejela Stritarjevo nagrado za literarno kritiko. Podeljuje jo Društvo slovenskih pisateljev, ki želi na ta način opozoriti na mlada obetavna kritiška peresa. Veronika se veliko posveča ocenjevanju poezije, svoje zapise oblikuje jasno, razumljivo in dostopno, saj je prepričana, da je literarna kritika most do bralcev, ki jim tovrstni zapisi odpirajo vrata do dobrih knjig.

Včeraj dopoldne se je v Radečah zgodila drzna tatvina. Storilca policija še išče.