Ljudje so se nekdaj držali reka, da je treba vinograd urediti na zemljišču, ki ga sonce še posebej rado obišče in kjer sneg najhitreje skopni. Takšni pogoji so tudi v Ponkvici, na meji med občinama Šmarje pri Jelšah in Šentjur, kjer družina Kolar na približno 400 metrih nadmorske višine obdeluje več kot 12 tisoč trt. Vinogradništvo ima tam že več kot 400-letno tradicijo, a svež veter v jadra mu daje prav mladi rod. 29-letni Uroš Kolar ceni modrost prednikov, a se ne boji biti drzen in poskusiti nekaj novega. »Korona« je sicer občutno oklestila prodajo vin, a ob preudarnem gospodarjenju verjame, da bo ponovno prišel čas za še večji razvoj vinogradov in kleti.  

Poslanstvo Novega tednika je, da pri vsebinah namenja poudarek regionalnim in lokalnim temam. Kljub tej ključni usmeritvi je bil časopis večji del svojega izhajanja odprt tudi za teme in prispevke, ki so presegali ne le regionalne, marveč tudi državne meje. Tako so tudi potopisi stalnica in temu novinarskemu žanru je ob našem jubileju namenjen zgodovinski pregled pisanja Novega tednika. V prispevku objavljamo dele potopisov iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja.

Knjižnica Laško s svojo enoto v Radečah sodeluje v projektu Posavske potujoče knjižnice, ki je zaživel pred kratkim. Kot je povedal Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško, je Bralko, kot se imenuje Bibliobus, dobro sprejet med obiskovalci, pri čemer gre za uresničitev že dlje načrtovanega projekta, ki ga je laška knjižnica uresničila s partnerskimi knjižnicami v Posavju.

Potem ko so se pred dnevi zaprla vrata muzejev in galerij, po ostrejših vladnih ukrepih zaradi slabše epidemiološke slike v državi, so razstave na prostem pravzaprav edina še dostopna fizična oblika kulturne ponudbe (poleg knjižnic). Ta čas so v središču Celju na ogled kar tri panojske razstave na prostem. Zaradi omenjene situacije so se pripravljavci razstav odločili, da jih za nekaj časa še podaljšajo.

  Pri prižiganju sveč pomislite na okolje? Slovenska tradicija narekuje, da pokojnim spoštovanje izkažemo s prižgano svečo ob grobu. Gre za navado, ki nas spremlja celo leto, a še posebej veliko najrazličnejših sveč zagori v času, ko praznujemo dan spomina na mrtve. Podatki ministrstva za okolje in prostor (MOP) kažejo, da se tako proizvodnja kot poraba nagrobnih sveč v zadnjem desetletju zmanjšujeta. Kljub temu na ministrstvu ocenjujejo, da vsak Slovenec v povprečju prižge osem sveč letno, torej vsi skupaj približno 16 milijonov, od tega naj bi dve tretjini nagrobnih sveč porabili 1. novembra, ob dnevu spomina na mrtve. Na tržišču se v zadnjih letih kot alternativa klasičnim parafinskim svečam v PVC-ohišjih, pojavljajo številni alternativni ekološki izdelki. A strokovnjaki svarijo, da ni vsaka eko sveča tudi okolju bolj prijazna.  

Stanje v Splošni bolnišnici Celje je izredno resno, danes imajo nameščenih 80 bolnikov s covidom 19 na navdanih posteljah. Kot pravi strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar pa je še huje v intenzivi, kjer pomoč potrebuje 19 bolnikov s covidom-19. Tudi v urgentnem centru na sprejem čaka še nekaj bolnikov.

Prihajajoči dan spomina na mrtve in praviloma turoben jesenski čas (ki je letos na srečo zlatorumeno pisan in topel) sta zagotovo primerna za ustvarjalne projekte, ki premišljujejo o življenju in smrti. Lotili so se ga tudi v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer so pripravili razstavo in izdali katalog z naslovom Memento mori – smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu. Avtor knjige in razstave je dr. Aleksander Žižek.

Celjska bolnišnica, ki je zaradi širjenja zmogljivosti za bolnike s covidom-19 sredi tega meseca začela zmanjševati programa nenujnih zdravstvenih storitev, bo jutri začela zmanjševati tudi preventivne ginekološke preglede. Ginekološki oddelek tako več ne bo opravljal preventivnih pregledov na primarni ravni v sklopu programa Zora.

Gostinci v dobi covida spadajo v poslovno skupino, ki je pred največjimi izzivi, kako prebroditi te viharne čase, kako preživeti in dočakati čase, ko bo nočna mora v obliki trdoživega virusa izginila ali vsaj postala obvladljiva. Gostincem je država s ponovno razglasitvijo epidemije že drugič zaprla vrata.

Zelo zanimiv sredin športni večer je za nami. Kar trije celjski klubi, ki so državni prvaki, so igrali pomembne tekme.

  13. decembra bodo volilni upravičenci iz občine Rogaška Slatina odločali o tem, ali podpirajo gradnjo Razglednega stolpa Kristal. Referendumsko vprašanje se bo sicer glasilo, ali podpirajo uveljavitev odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje P3 z okolico. Volilna kampanja za naknadni referendum se bo začela 13. novembra.  

Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila 30. septembra, je včeraj umrl 18-letni sopotnik v osebnem vozilu, so sporočili iz celjske policijske uprave.

Potem ko so zaradi ostrejših vladnih ukrepov gledališča znova morala zapreti vrata svojih dvoran za obiskovalce, so v Gledališču Celje, kot ob prvem valu epidemije, oživeli predvajanje virtualnih predstav. Tako si je kot prvo v nizu prek aplikacije YouTube na spletni in Facebook strani gledališča mogoče ogledati tragedijo Williama Shakespearea, Romeo in Julija, v režiji Matjaža Zupančiča.

  Občina Rogatec se je lotila obnove kulturnega doma, kjer imajo številna društva med letom vaje in kjer pripravljajo nastope. Za naložbo je pridobila približno 29 tisoč evrov državnega sofinanciranja. Preostali denar za obnovo, malo več kot 15 tisoč evrov, bo zagotovila iz lastnega proračuna.  

ZPO Celje, ki v okviru svojih dejavnosti upravlja tudi celjski letni bazen, je v tradicionalni vseslovenski akciji spet prejel priznanje za naj urejeno letno kopališče v državi. Priznanje je toliko bolj pomembno, ker so ga v tem javnem podjetju uspeli doseči v koronaobdobju, ko so kopalno sezono krojili tudi zaščitni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa. Zadovoljstvo ob lepem dosežku v podjetju krni uvedba ostrejših vladnih ukrepov, ki so prizadeli predvsem upravljanje športno-rekreativnih prizorišč, ki predstavljajo eno ključnih dejavnosti podjetja ZPO Celje.

  V stavbi ob Zdravstveni postaji Rogaška Slatina sta vrata odprli novi pediatrični ambulanti. Lepši prostori niso edina novost, saj ob pediatru Mateju Slivniku, ki za malčke iz Obsotelja in s Kozjanskega skrbi že vrsto let, od poletja dela še ena zdravnica, in sicer Janja Slomšek.  

Letošnja prejemnica Aškerčevega priznanja, ki ga kot stanovsko nagrado podeljuje Arhivsko društvo Slovenije za dosežke na področju arhivske stroke, je tudi mag. Hedvika Zdovc. Od leta 1985 je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer je skrbnica fondov uprave za obdobje od sredine 19. stoletja. Aškerčevo priznanje je prejela z Vesno Gotovino iz Arhiva Republike Slovenije, in sicer za pripravo zbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi.

Objava celjskega vodnika se na Facebooku glasi: »Danes ob 16.00 pri Almi na Krekovem trgu.« Pri eni najbolj prepoznavnih točk v Celju sva začela tudi najino pot skozi mesto, ki ponuja številne zgodbe za velike knjige različnih žanrov, od zgodovinskih, ljubezenskih do kriminalk in fantazijskih pripovedk. Mislim, da ni veliko mest v Sloveniji, ki bi imela tako bogato zgodovino, tako zagatna imena ulic in četrti, kjer se srečujejo umetniki. Celje ima vse, kar imajo veliki, a se sramežljivo drži v njihovi senci ter čaka, da ga viseči most popelje od sramežljive skromnosti do predrznih uresničenj.

V oktobru, ki je tudi mesec prostora, je v okviru državnega projekta, katerega pokrovitelj je ministrstvo za okolje in prostor, zavod Metro SR v sodelovanju z Gimnazijo Celje – Center že peto leto zapored izvedel delavnice Enajste šole pod mostom. Na njih se mladi izobražujejo o pomenu prostora kot skupne vrednote.

Med tistimi redkimi kulturnimi ustanovami ki po najnovejšem, ostrejšem vladnem odloku še ostajajo vsaj deloma odprte za obiskovalce, so knjižnice, a so morale tudi te prilagoditi svoje poslovanje. Tako tudi Osrednja knjižnica Celje (OKC), kjer je od danes v veljavi spremenjen način izposoje knjižničnega gradiva.