Mnogi danes spremljajo postavljanje kolesarskega mostu čez Savinjo pri celjski Špici. »Gre za pravo pašo za oči za vse ljubitelje arhitekture, strojev in gradbeništva, pa tudi za vse, ki jih navdušujejo veliki inženirski podvigi, saj je mogoče opazovati, kako se ogromna konstrukcija z milimetrsko natančnostjo umešča na svoje mesto,« pravijo na celjski občini. Res pa je tudi, da imajo nekateri o mostu tudi drugačno mnenje. (SŠol, foto: Andraž Purg)  

28-letni Tadej Perčič je 19. julija letos postal direktor Celjskega mladinskega centra (MCC) in tako nasledil Sonjo Majcen, ki je odšla novim izzivom naproti. Eden najmlajših direktorjev, ki upravljajo celjske javne zavode, je v MCC dejaven že 14. leto. V tem času se je preizkusil na različnih področjih – od prostovoljstva do delovanja v Klubu študentov občine Celje (KŠOC), kjer je bil štiri leta tudi predsednik.

Dvorec Gutenbuchel, edini spomenik državnega pomena v šoštanjski občini, je tudi letos novembra odet v čarobno adventno vzdušje. Arhitektka Mateja Kumer in cvetličar Simon Ogrizek sta z umetniško dovršeno razstavno vsebino ponovno poskrbela, da je v njem mogoče čutiti praznično toplino. »Vesela sva, da je dvorec Gutenbuchel postal prostor druženja in povezovanja obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije,« sta med drugim dejala na odprtju razstave. Rdeča nit letošnje so trajnostni pristopi pri oblikovanju prazničnega okrasja ter v arhitekturi stavbne dediščine.

Kot vse kaže, bo Ksenija Klampfer po dobrih štirih letih ponovno sedla na ministrski stol. Predsednik vlade Robert Golob je koalicijske partnerje seznanil s predlogom za novo ministrico za digitalno preobrazbo. Emilijo Stojmenovo Duh naj bi nadomestila ene od njenih najtesnejših sodelavk Ksenija Klampfer iz Slovenskih Konjic, saj je Klampferjeva generalna sekretarka na tem ministrstvu. 48-letna magistrica prava ni novinka na politični sceni, saj je bila v vladi Marjana Šarca ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v vladi Mira Cerarja pa državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo. Bila je tudi podpredsednica Stranke modernega centra, iz katere je leta 2020 izstopila.  

Celje se veseli še enega evropskega priznanja. Na razpisu programa Urbact, ki ga preko Interrega podpira Evropska unija, je mesto prejelo nagrado za urbani gozd ter začasno rabo prostora GT8. (SŠol, Foto: MOC)

V Sloveniji je vsaka druga ženska od 15. leta doživela eno od oblik nasilja. Največkrat gre za psihično nasilje, skoraj četrtina jih je doživela fizično nasilje, temu sledijo premoženjsko nasilje, omejevanje gibanja in spolno nasilje. Povzročitelji nasilja so v 90 odstotkih moški. Raziskava Osebna varnost v zasebnem okolju iz leta 2020 kaže, da ženske pogosteje kot moški doživljajo nasilje, ki se ponavlja in ima hujše posledice, ter da nasilje nad ženskami večinoma povzročajo njihovi intimni partnerji. 25. november je bil mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Podatki ne le za Slovenijo, ampak tudi za našo regijo kažejo, da je družba na žalost do nasilja še vedno preveč strpna in da se veliko ljudem še vedno zdi »čisto normalno, če roko položijo na drugega«. Ampak to ni sprejemljivo, še manj normalno. In žrtev nikoli ni kriva za udarce, ki ji jih storilec zada. (SŠol, foto: Pixabay)

Celjska občina je pred dnevi obnovila štiri odseke občinskih cest in končala izgradnjo dveh pločnikov. Gre za odseka v Vegovi ulici in Maistrovi ulici ter na cesti Medlog – Babno in cesti v Gorici pri Šmartnem ter za pločnika ob Trnoveljski cesti in pri I. osnovni šoli Celje. (SŠol, foto: MOC)

»Da sem lahko opravljal zdravniški poklic skoraj štiri desetletja v istem okolju, je bilo nekaj najboljšega tako za moje bolnike kot tudi zame, saj smo se zelo dobro poznali, si zaupali in se spoštovali. Nikoli niso zapustili ordinacije, ne da bi jim položil roko na ramo in jim zaželel vse dobro,« pravi upokojeni zdravnik Janez Šmid ob obujanju spominov na službovanje v odročnem, a idiličnem naselju Planina pri Sevnici. V tamkajšnji zdravstveni postaji je začel delati pred 55 leti in v njej dočakal upokojitev leta 2007. Veliko medicinskih pripomočkov in sanitetnega materiala, starih več desetletij, hrani v depoju v pritličju svoje stanovanjske hiše v Šentjurju, kjer naju je s fotografom Nikom prijazno sprejel. In s kakšnim žarom je pripovedoval o svojem delu. »Biti zdravnik ni poklic, to je način življenja,« je večkrat poudaril.

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je marca letos začela obnovo Železniške postaje Ponikva. Tam so zdaj že prenovljene tirne naprave in vozna mreža. Zgrajena je tudi prva polovica dveh novih bočnih peronov. 

Splošna bolnišnica Celje je danes skupaj s slovensko policijo v Urgentnem centru Celje in na bolnišničnem heliportu izvedla vajo Amok dogodek in protiteroristični napad. V vaji so sodelovali tudi pripadniki letalske policijske enote, specialne policijske enote, mobilne kriminalistične enote in center za varnost in zaščito slovenske policije. (SŠol, foto: FB SBC)

Šaleška dolina, ki že več kot 150 let nosi energetsko breme Slovenije, se danes sooča z velikimi izzivi, povezanimi z opuščanjem premoga. Med temi so množična izguba delovnih mest, grožnja socialni varnosti in negotovost glede razvoja lokalnega gospodarstva. »Zato je pravičen prehod ključen za zagotovitev socialne stabilnosti, gospodarske rasti in kakovosti življenja prebivalcev. Gre za vprašanje socialne varnosti več deset tisoč ljudi, ki živijo in delajo v savinjsko-šaleški regiji. Evropska unija in naša država sta se zavezali, da bomo stopili na pot zelena prehoda, a tega bremena ne smejo nositi državljani,« je na posvetu v Državnem svetu poudaril velenjski župan in državni svetnik Peter Dermol.

V Ateljeju MS v Zrečah bo do konca leta na ogled razstava konjiške slikarke Blanke Bračič, ki jo je naslovila Petelini. Kot pravi, vsak v portretu te živali vidi sebe ali bližjega. »Z njihovimi upodobitvami nastavljam ogledalo družbi in posamezniku, da se opazi, razmisli o sebi in se začne zavedati, da ni sam. Veliko je namreč perja okrog nas,« poudarja slikarka, ki v Slovenskih Konjicah že štiri leta vodi svojo šolo slikanja.

V Celju je bila 30. mednarodna tekma v umetnostnem drsanju z rekordnim številom nastopajočih. Tudi število udeležencev (300) in število držav (30), odkoder so prišli, sta bila v znamenju trojke in ničle.

Turistična zveza Slovenije je v okviru Dnevov slovenskega turizma podelila priznanja natečaja Moja dežela - znak gostoljubnosti 2024. Tradicionalni natečaj je letos dobil prenovljeno podobo. Namesto pod nazivom Moja dežela - lepa in gostoljubna odslej poteka pod nazivom Moja dežela - znak gostoljubnosti, večjo veljavo pri ocenjevanju pa imata turistična ponudba in gostoljubnost.

Pretekli teden smo obeležili dan slovenskega znakovnega jezika, saj je bil 14. novembra 2002 v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen zakon o njegovi uporabi. Slovenski znakovni jezik je bil poleg jezika gluhoslepih leta 2021 vpisan tudi v Ustavo Republike Slovenije. Ob tej priložnosti smo govorili s predsednikom Društva oseb z okvaro sluha celjske regije Alešem Peperkom in s tolmačko Gabrielo Jurkošek, ki sta nam ponudila vpogled v svet, ki marsikateri osebi, ki nima težav s sluhom, ni dobro znan. V ospredju so predvsem prizadevanja za boljše vključevanje gluhih in naglušnih v družbo, ki so pogosto krivično nerazumljeni, kar številnim povzroča stisko.

V stavbi stare osnovne šole v Radmirju je bil v minulih dneh devetdnevni Festival ustvarjalnosti, ki so ga že četrto leto pripravili člani Toplice, društva podeželskih žena Ljubno. Na festivalu je svoje izdelke predstavilo skoraj petdeset rokodelcev iz doline in širše, ki ohranjajo stare tradicije različnih rokodelskih spretnosti. »Pokazati želimo, da sta Savinjska dolina in celotna država edinstveni. Na razdalji petih kilometrov so drugačne pokrajine in navade. Ko vse to združiš, dobiš pravo bogastvo znanja,« je uvodoma povedala organizatorka Margareta Atelšek. Na festivalu so bile ves čas na voljo tudi  brezplačne delavnice, na katerih so udeleženci izdelovali kvačkane nageljne, pletene košare, drobne polstene izdelke in še in še. 

Direktor Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Miroslav Benicky je pomočnik trenerja v češkem ženskem klubu. Sprva je to težko razumeti, še težje pa sprejeti.

Konjičanka Kira Štruc Jurički se te dni intenzivno pripravlja na nedeljski polfinalni nastop v priljubljeni televizijski oddaji Slovenija ima talent. »Ker glasujejo gledalci, in to že od danes in vse do nedelje, bom za uresničitev svojih sanj oziroma uvrstitev v finale seveda potrebovala pomoč tudi vaših bralcev,« pravi 18-letna dijakinja konjiške gimnazije, ki je na svoj pevski talent opozorila že v vrtcu.

Celju je mednarodna žirija Mreže božičnih mest, ki jo podpira Evropski parlament, podelila naziv Evropsko božično mesto 2025. Občina ga bo prejela tudi uradno sredi decembra v češkem Brnu. (SŠOl, foto: Nik Jarh/MOC)

Bila je drugačna. Bila je posebna. Poznala je vse in vsi so poznali njo. Kjerkoli se je pojavila, je vzbudila zanimanje, včasih tudi kakšen majhen škandal. Nekateri so iskali njeno družbo, drugi so se je izogibali. Ime ji je bilo Mariana, toda to so vedeli le redki. Vsi so ji rekli Frau Komes. O njej se je napletlo polno zgodbic. Nekatere med njimi so postale legendarne in z njimi je postala laška legenda tudi Frau Komes. Tako jo je opisal kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen, ki je spomine na to laško posebnico začel obujati v okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. Neverjetna Frau Komes (1883-1965) je tako javnost dodobra razburkala na Kulturnem bazarju v Ljubljani, na Dnevih evropske kulturne dediščine v Laškem in na nedavnem predavanju v Mariboru. Pred dnevi se je »vrnila« v Laško, kjer so spomine nanjo obujali na Kavarniškem večeru v Knjižnici Laško.