V Jankovi, naselju v občini Vojnik, je bilo v soboto slovesno kot ob največjem krščanskem prazniku. Zbrali so se škofje, duhovniki, tudi predstavniki srbske pravoslavne cerkve in islamske verske skupnosti, ter številni verniki. S slovesnim blagoslovom so namreč namenu predali pet vaških kapelic. Tri so vaščani v letošnjem letu obnovili ter ob tem postavili še dve novi. Ob tem so uradno odprli tudi obnovljeno lokalno cesto skozi kraj.

Prejšnji petek so se začeli Tedni vseživljenjskega učenja, ki bodo trajali do 16. junija. Delovnik Biserke Neuholt Hlastec bo v tem času še posebej živahen. Kot vodja splošnega neformalnega izobraževanja je zaposlena v UPI – ljudski univerzi Žalec, ki se vsako leto dejavno vključuje v izvedbo tenajvidnejše slovenske promocije učenja in izobraževanja. Letošnjo so poimenovali Učenje ustvarja priložnosti. »Verjamemo namreč, da si z učenjem ustvarjamo priložnosti za znanje, poslovni in osebni napredek, osebnostno rast, druženje, vključevanje v družbo in še kaj,« pravi Biserka Neuholt Hlastec, ki obenem v prostem času obožuje kulturo. Občina Žalec ji je za vsa njena prizadevanja ob letošnjem kulturnem prazniku podelila Savinovo plaketo.

  Med letošnjimi prejemniki priznanj Riharda Jakopiča, najvišje stanovske nagrade na področju likovne umetnosti, je tudi akademska slikarka Tina Konec, Konjičanka, ki zadnja leta živi in ustvarja v Ljubljani. »Vsako priznanje dojemam kot potrditev, da delam dobro, obenem mi daje zagon za nove projekte,« pravi 32-letna zgovorna in simpatična umetnica, ki je sicer prejela že več priznanj, med drugim študentsko Prešernovo nagrado za magistrsko delo na akademiji, grand prix na mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Piranu in dvakrat prvo nagrado na mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Grožnjanu.

Celjan dr. Bruno Dujič je s svojim znanjem med drugim prispeval k izvedbi paviljonov, s katerima se je naša država predstavila na svetovnih razstavah v Milanu in Dubaju. Zasnovati in izvesti je pomagal leseni paviljon, ki je lani številne poglede pritegnil ob spremljanju nordijskega svetovnega prvenstva v Planici. V Celju je svoj podpis s konstruiranjem lesenih stavb med drugim pustil pri snovanju stanovanjske soseske Medlog, dvorane Kajuh na I. gimnaziji in drevesne hiške na pobočju Anskega vrha. Njegovo podjetje CBD je specializirano za projektiranje sodobnih lesenih konstrukcij na potresnih območjih.

Zagotovo ni Savinjčana, ki se že kdaj v svojem življenju ne bi povzpel v Orlovo gnezdo pri slapu Rinka v Logarski dolini. Zadnje leto in pol nas tam gostoljubno sprejme oskrbnica Martina Logar. Otroštvo je preživela na Ponikvi pri Šentjurju, zadnjih 20 let živi v Solčavi, torej le približno deset minut od te priljubljene planinske okrepčevalnice, ki v topli polovici leta postane njen drugi dom.

Ključne novosti in spremembe, ki so v zadnjih dveh stoletjih v jeklarskih podjetjih v Štorah, Ravnah na Koroškem in na Jesenicah prispevale k varovanju okolja in izboljšanju delovnih pogojev, predstavlja razstava z naslovom Jeklo za zeleno prihodnost. Razstava, ki bo do začetka oktobra na ogled v Železarskem muzeju Štore na Teharjah, skuša odgovoriti tudi na vprašanje, kako se jeklarska industrija odziva na zeleni prehod v brezogljično proizvodnjo.  

Ob 20. obletnici organiziranega delovanja Japonske karate zveze v Sloveniji (JKA) je bil v Celju 18. mednarodni seminar JKA, na katerem je bilo v treh dneh več kot 200 udeležencev iz Madžarske, Nemčije, Bolgarije, Hrvaške, Srbije, Italije, Japonske in seveda Slovenije.

Poklicna gasilska enota Celje v sodelovanju z Enoto za splošno nujno medicinsko pomoč Splošne bolnišnice Celje, Policijsko upravo Celje in Gasilsko zvezo Celje pripravlja danes in jutri obsežno usposabljanje intervencijskih služb, ki delujejo v Celju. Ljudje bodo tako od blizu lahko videli, kako poteka reševanje življenj in tako spoznali tudi način dela intervencijskih služb in najzahtevnejše naloge, pri katerih so odločilne sekunde. Vaja bo pokazala, kako pomembno je v ključnih trenutkih sodelovati in kako učinkovit sistem sodelovanja lahko pripomore k učinkovitejšemu in hitremu reševanju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Arhiv NT/SHERPA)

Pretekli teden je Center za socialno delo Celje organiziral regijski posvet o izzivih in aktualni situaciji na področju dolgotrajne oskrbe. Zakon je že v veljavi, starejši in njihovi svojci že nestrpno čakajo odločbe o odločitvah o izvajanju nalog oskrbovalca družinskega člana. Informacijski sistem Ministrstva RS za solidarno prihodnost naj bi deloval šele zdaj, čeprav bi moral delovati že od novega leta. Centri za socialno delo, občine, domovi za starejše, ki se bodo v izvajanje dolgotrajne oskrbe prav tako vključili s svojimi storitvami, opozarjajo na številne pomanjkljivosti zakonodaje. Na vidiku so celo že spremembe zakona. Zgodbi dveh naših bralcev kažeta, kako je zakon na videz dober, čeprav v resnici že kaže, da je hkrati nepravičen, saj bodo tudi upravičeni do dolgotrajne oskrbe ostali brez nje. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Pixabay)

Navožen gramoz v Poslovni coni Arnovski gozd še vedno odmeva. Občina Žalec je namreč neomajna, da tovrstno početje podjetja Tegar ne sodi v poslovno cono. Slednja je po njenih besedah namenjena domovanju gospodarskih družb in ne kot prostor za skladiščenje gramoza in drugega materiala iz vodotokov, za kar po poplavah v Savinjski dolini skrbi koncesionar Nivo Eko.

V Rogaški Slatini so odprli Razgledni stolp Kristal, najvišjo stavbo v državi. Občina si od naložbe, vredna pet milijonov evrov, obeta povečanje turističnega obiska in prihodkov. Trak je z županom Občine Rogaška Slatina mag. Brankom Kidričem med drugim prerezala Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem, ki deluje pod okriljem gospodarskega ministrstva, in zaželela, da bi stolp obiskalo čim več obiskovalcev. Včeraj se v štirih urah na vrh stolpa povzpelo 1.100 obiskovalcev.  

So Zreče mesto sreče? Zrečani bi najbrž odgovorili, kakor za koga in kakor kdaj. A mesto ima svojo Srečno ploščad, na kateri so vrstijo družabni dogodki, prireditve in praznovanja. Razlog za praznovanje bo v prihajajočih dneh pomudil občinski praznik, saj ga v Zrečah obeležujejo 29. maja, in sicer v spomin na dan, ko so se Zrečani na referendumu množično odločili za ustanovitev samostojne občine. Letos mineva 30 let od tega prelomnega dogodka, zato bo obletnica po besedah župana mag. Borisa Podvršnika, ki zreško lokalno skupnost vodi že peti mandat, nekakšna rdeča nit prazničnega utripa.

Zagotovo je vaš pogled že pritegnil kateri od »jumbo« plakatov, na katerih se pojavljajo Savinjčani, ki praznujejo okrogle obletnice. Teh je še posebej veliko ob glavni cesti med Celjem in Šempetrom v Savinjski dolini. Do zdaj eden najbolj kontroverznih in najverjetneje tudi eden prvih takšnih velikih panojev v tem delu doline je bil tisti, s katerim so prijatelji presenetili znanega Savinjčana Luko Rojnika, sicer ustanovitelja in lastnika pivovarne Green Gold Brewing iz Spodnjih Grušovelj. Od takrat skoraj ni tedna, ko se s teh javnih mest za oglaševanje ne bi v takšnem ali drugačnem položaju nasmihal kdo od domačinov.

2.600 kubičnih metrov betona, 400 ton armature, in več kot 400 kvadratnih metrov stekla. Takšna razsežnost materialov je bila potrebna za gradnjo Razglednega stolpa Kristal, ki ga bodo danes namenu predali v Rogaški Slatini. Do konca letošnjega leta naj bi se nanj povzpelo 35 tisoč ljudi, v prihodnosti naj bi ga obiskalo 60 tisoč ljudi letno. »Čeprav vsi omenjajo, da je stolp visok 106 metrov, je to višina do ograje. V resnici stolp do venca meri natančno 108 metrov in 40 centimetrov,« je razkril arhitekt Nande Korpnik.  

Razlogov za omejevanje cen goriv ni več Naftne trgovce je razburil predlog nove vladne uredbe, po kateri bi se cene goriv usklajevale le še na 28 dni. Vladi predlagajo, da regulacijo cen ukine.

Kriminalisti Policijske uprave Celje, so v sodelovanju s kriminalisti Policijske uprave Ljubljana, preiskali kazniva dejanja ponarejanja denarja, katerih sta osumljena moška stara 48 in 50 let, z območja Policijske uprave Ljubljana. Osumljena sta izvrševala kazniva dejanja tako, da sta si predhodno priskrbela večje število ponarejenih bankovcev za 200 €, ki sta jih nato kot pristne unovčevala na celjskem, mariborskem in ljubljanskem območju. Največkrat sta z njimi plačala artikle v kmetijskih zadrugah ali neposredno od prodajalcev kupovala prehranske izdelke ter druge stvari.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu muzejev, 18. maju, so v nemškem mestu Singen, s katerim je Celje pobrateno že 35 let, odprli 6. Singensko galerijo na prostem. Razstava obsega 29 slik in je največja doslej, tudi zavoljo celjskega pridiha, saj je svoja umetniška dela poleg singenskih umetnikov razstavilo tudi deset celjskih ustvarjalcev - Jure Cvitan, Matej Čepin, Narcis Kantardžić, Tomaž Milač, Keiko Miyazaki, Ervin Potočnik, Mojca Senegačnik, Iva Tratnik, Manja Vadla in Dalibor Bori Zupančič.

Po nekaj letih zelo dobrega poslovanja se je lani gospodarska rast na Celjskem umirila. Razlogi so predvsem ohlajanje tujih trgov in visoki stroški energije. Po podatkih, ki jih je na osnovi oddanih in še nerevidiranih letnih poročil pripravila celjska izpostava Ajpsa, so gospodarske družbe ustvarile manj prihodkov od prodaje kot leta 2022, imele so manj čistega dobička, a tudi manj izgube. Neto čisti dobiček je znašal 462 milijonov evrov, kar je največ doslej. Vrednost izvoza se je znižala, zvišalo se je število zaposlenih. Plačilna disciplina in likvidnost sta se nekoliko poslabšali. Povprečne plače v regijskih podjetjih še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem. Tako kot predlani so ga presegle le plače v občini Štore.