Posegli so po celjskih zvezdah
Kultura
Tipografija

Sinočnja celjska slovesnost pred praznikom kulture v Narodnem domu je bila tudi letos v znamenju prejemnikov priznanja celjske zvezde. Prejeli so ga dramski igralec Bojan Umek, pisateljica in pesnica Katja Gorečan ter arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich. Edinstven preplet glasbe, plesa in gledališke uprizoritve pesmi v prozi Dušana Jovanovića je zasnoval režiser Luka Marcen.

 V osrednjem nagovoru je imela glavno vlogo celjska rojakinja Alma M. Karlin. Na njeno ustvarjalno in tragično življenjsko pot je opozorila Jerneja Jezernik (zaradi bolezni sama ni mogla prebrati govora), ki je lani prejela literarno nagrado mira za svoje raziskovanje in ohranjevanje dediščine te neodvisne ženske, popotnice in avtorice, ki zadnja leta navdihuje nove generacije.

Med drugim je dejala, da je bila Alma v prvi vrsti pisateljica, ki je morala s svojim delom na mednarodnem knjižnem trgu preživeti v času dveh svetovnih vojn, dveh velikih svetovnih gospodarskih kriz in nasilnih ideologij, ki sta jo vsak po svoje izmozgala do te mere, da je lahko komaj še kaj objavljala. »V težkih časih bi ji vsaj malo pomagalo nekaj takega, kot je danes status samostojnega delavca v kulturi, ki bi ji omogočil vsaj osnovno zdravstveno in socialno zavarovanje. Osnovni minimum zrele demokratične družbe pa bi moral za umetnike danes iti še dlje. Vsak umetnik, če je dober, bi moral s svojim delom dostojno živeti, ustvarjati v spodbudnih okoliščinah in dobiti priložnosti, da bi lahko v polnosti razvil svoj talent. Koliko od tega danes srečamo v realnosti, je prava mala grozljivka, pogosto le goli boj za preživetje. Premalo se zavedamo, kako pomembna je kakovostna slovenska literatura, dejstva, da smo se Slovenci kot narod najprej konstituirali prav na temelju knjige in kulture, šele veliko pozneje pa so za to poskrbeli politiki. Tako zgodovino imajo v svetu le redki narodi,« je poudarila Jerneja Jezernik in na Alminem primeru opozorila, koliko škode, celo tragedije lahko v življenju literata povzroči prav politika. A vsaj zdaj se po njenem bliža čas, ko bomo v celoti prepoznali Almino vrednost in se ji primerno oddolžili.

Prejemniki priznanj

Letošnje prejemnike priznanja celjske zvezde je na podlagi prispelih predlogov izbrala strokovna komisija v sestavi: dr. Zoran Pevec, Matjaž Brežnik, Nenad Firšt, Matija Plevnik in dr. Aleksander Žižek.

Priznanje za življenjsko delo je prejel upokojeni dramski igralec SLG Celje Bojan Umek, ki se je v svoji izjemno bogati karieri srečal z najrazličnejšimi gledališkimi poetikami in se izkazal v različni gledaliških izrazih. Na celjskem odru je bil stalnica gledališča, kjer je odigral več kot 90 nepozabnih vlog. V zahvali je dejal, da tretjič stoji na odru Narodnega doma. Za svoje igralske stvaritve je leta 1988 prejel nagrado Kulturne skupnosti občine Celje za vlogo Sganarela v Molièrovem Zdravniku po sili, 17 let kasneje je dobil srebrni celjski grb za igralske dosežke. »Takrat sem se zahvalil z besedami, da bom odslej lahko hodil ›grbast‹ po Celju. 19 let kasneje sem se spet zravnal in posegel celo po zvezdah, a ne po katerihkoli zvezdah, temveč po edinih pravih, celjskih zvezdah.«

Pisateljica in pesnica Katja Gorečan ter arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich sta prejela priznanje za kulturne dosežke v preteklih dveh letih. Katja Gorečan deluje v lokalnem in širšem prostoru, saj so njena dela prevedena v številne tuje jezike. Dr. Bojan Himmelreich je že večkrat prispeval k razumevanju in ohranjanju celjske zgodovine, v zadnjih dveh letih pa izstopata predvsem dva njegova projekta, in sicer pregledna razstava z naslovom Je bilo v Celju dovolj mostov in razstava z naslovom Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji ob 100-letnici filatelije v Celju.

 

Nastopili so dramski igralci Lucija Harum, Eva Stražar, Urban Kuntarič in Žan Brelih Hatunić, plesalka Lara Ekar Grlj, glasbenik Martin Vogrin in Mešani pevski zbor I. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaž Marčiča.

 

Foto: Andraž Purg

 

Sledite nam