Borci s Celjskega: »Bolnica Zima je spomenik humanosti in solidarnosti«
Gre za partizansko bolnico, ki je delovala od avgusta 1944 do februarja 1945. V njej se je zdravilo 124 ranjencev, vse so ob izdaji bolnice pravočasno rešili na varno.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Združenje borcev za vrednote NOB Škofja vas in Ljubečna kot organizator in Združenje borcev za vrednote NOB Celje ter Združenje borcev za vrednote NOB Šentjur kot soorganizatorja so danes pripravili tradicionalno prireditev pri partizanski bolnici Zima, ki je bila na travniku blizu bunkerja – bolnice Zima. Ta stoji v gozdu v Cerovcu ob avtocestnem počivališču Zima v šentjurski občini.
Tradicionalna slovesnost
Slavnostni govornik na tradicionalni slovesnosti je bil Branko Verdev, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Škofja vas in Ljubečna, kulturni program so pripravili učenci osnovnih šol Ljubečna, Dramlje in podružnične osnovne šole Blagovna.
Branko Verdev nam je povedal, da gre v zadnjih letih za tradicionalno slovesnost, z njo pa si želijo današnje otroke spomniti na dogodke iz tistega obdobja in jim v prvi vrsti pokazati, kakšna solidarnost je tedaj vladala med ljudmi.
Bolnica v težko prehodnem gozdu Šohta
Podzemni bunker, skrit v težko prehodnem gozdu Šohta, je služil za zdravljenje ranjenih partizanov od avgusta 1944 do februarja 1945.
»Bolnico so zgradili in uredili domačini in je sodila v sanitetni odsek IV. operativne cone na območju med Celjem, Poljčanami, Slovenskimi Konjicami in Vojnikom. Potreba po njej se je pokazala zaradi intenzivnejšega delovanja Bračičeve in Tomšičeve brigade poleti leta 1944,« je pojasnil Verdev.
Ob bolnici postavili še dva bunkerja
Bolnica Zima je velika okoli 60 kvadratnih metrov. V njej je bila zagotovljena voda in možnost zakrivanja sledov dostopa v zimskih mesecih. V neposredni bližini so postavili bunker za hrano, ki so jo dostavljali in kuhali le ponoči, za evakuacijo ranjencev pa še dodatni bunker pri Marija Dobju. Zdravnik je bil dr. Gabrijel Hrušovar – Drago.
»Prve ranjence je bolnica sprejela avgusta 1944. V času njenega delovanja se je tu zdravilo 124 ranjencev. Februarja 1945 je bila odkrita, a so ranjence pravočasno premestili na varno,« pravi Verdev.
Naš sogovornik ob tem še pove, da so imele partizanske bolnice zelo pozitiven psihološki vpliv na ranjene partizane, ker so ti vedeli, da ne bodo prepuščeni sami sebi. In da jih bodo, če bodo ranjeni, lahko skrili nekam, kjer jim bodo ljudje lahko pomagali. Dva ranjena partizana sta kljub zdravniški pomoči v bolnici Zima tedaj umrla, zato so tam zanju postavili spomenik.
Bolnico pred leti prenovili
Bolnica je bila pred nekaj leti obnovljena, na novo so v njej uredili tudi elektriko. Zaradi vandalizma je danes večinoma zaklenjena.
Verdev je ob tem v svojem nagovoru povedal, da je bolnica spomenik najčistejše humanosti: »Uči nas, da moramo ostati ljudje tudi takrat, ko je najtežje. Uči nas, da svoboda nikoli ni bila podarjena, ampak je bila zgrajena s krvjo, trudom in solidarnostjo.«
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
