Andraž Purg

 Župan mag. Branko Kidrič pravi, da v občini že žanjejo sinergijske učinke, ki jih tamkajšnjemu turističnemu okolju prinaša najvišja stavba v državi – stolp Kristal. Ta je po besedah župana upravičil vsa pričakovanja oziroma cilje. Želja občine je bila, da bi se nanj v letu po odprtju povzpelo vsaj 60 tisoč ljudi, a ga je toliko obiskovalcev obiskalo že v prvem polletju. »V tem mesecu pričakujemo že stotisočega obiskovalca. Menim, da je to izjemen dosežek. Ves čas smo pozorno spremljali vtise gostov. Njihova edina pripomba je bila, da bi v nadstropju, kjer je panorama, dodali še napise, ki bi sporočali, v kateri smeri lahko vidijo kakšno znamenitost. Tudi za te napise smo doslej poskrbeli.« Sinergijski učinki se, kot še dodaja župan, kažejo tako v gostinstvu, pri avtobusnih prevozih in nasploh v turizmu. Za več kot sto odstotkov sta se povečala obisk Aninega dvora in voden ogled zdraviliškega parka.

Arhiv NT/Sherpa

Kar nekaj let je minilo od takrat, ko so se Slatinčani lahko osvežili v javnem kopališču. Osrednji projekt tega mandata je gradnja novega kopališča, kajne?

Leta 2022 smo se odločili, da bomo 1,4 milijona evrov od dobitka od igre na srečo Evro Jackpot namenili za gradnjo kopališča. Posvetili smo se javnemu natečaju, projektiranju in zagotavljanju potrebnega denarja za naložbo. Na razpisu gospodarskega ministrstva smo za gradnjo bazena pridobili še milijon evrov nepovratnih sredstev.

Andraž Purg

Prejšnji mesec smo z izbranim izvajalcem podpisali pogodbo v višini 2,5 milijona evrov, brez davka na dodano vrednost. Davek bo namreč povračljiv, saj bo objekt upravljal Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina. Občina bo iz proračuna morala zagotoviti le manjši dodaten delež denarja.

Kdaj bo kopališče predvidoma sprejelo prve kopalce?

Naš cilj je, da bi bilo kopališče v celoti dokončano in pripravljeno za uporabo do prihodnje kopalne sezone. Ljudje bodo imeli na voljo tri bazene. Največji plavalni bazen bo globok od 1,30 do 1,80 metra, meril bo 20 krat 25 metrov, kar je polovica olimpijskega bazena. Drugi bazen, globok 80 centimetrov, bo velik 8 krat 8 metrov. Čofotalnik bo imel premer 8 metrov in bo globok 30 centimetrov. Urejeni bodo seveda še vsi spremljajoči prostori. V sklopu obbazenskega dela bo približno 5 tisoč metrov različno urejenih tlakovanih površin.

Andraž Purg

Pot do Rogaške Slatine so v zadnjih letih zaznamovali zastoji, ki so nastajali tudi zaradi gradnje državne kolesarske povezave. Je kolesarska zgrajena in promet spet nemoten?

Upam, da je direkcija za infrastrukturo (DRSI), ki je bila investitorka te daljinske kolesarske povezave, v naši občini dela končala. S tem je kolesarsko omrežje v naši občini dokončano. Kolesarske steze po mestu smo, tudi z direkcijo, zgradili že v preteklih 20 letih. Zdaj so daljinske kolesarske povezave zgrajene tudi proti sosednjim občinam.

So pa nekatera gradbišča zdaj na državnih cestah. Občina si je pet let prizadevala za obnovo 1.300 metrov dolgega odseka državne ceste od Tekačevega proti naselju Podplat. DRSI nam je prisluhnila. Odsek omenjene ceste naj bi bil obnovljen do jeseni letos, a so seveda tam zdaj delne zapore.

DRSI naj bi jeseni obnovila še kilometrski odsek državne ceste od Podplata do Spodnjega Gabrnika. Ko bo ta naložba končana, bo državno cestno omrežje v naši občini skoraj v celoti prenovljeno.

Kako je z obnovami lokalnih cest in javnih poti?

Načrtujemo obnovo šestih večjih odsekov lokalnih cest, naložbe bodo vredne 600 tisoč evrov. Ob tem bomo približno 400 tisoč evrov namenili krajevnim skupnostim, ki so pri nas pravne osebe in samostojno odločajo o porabi sredstev ter določitvi prednostnih nalog. Tako bomo letos za obnovo lokalnih cest oz. občinskih cest namenili približno milijon evrov.

Na področju komunalne infrastrukture je največji projekt gradnja kanalizacije za naselji Spodnje Sečovo in Tuncovec. Koliko kilometrov kanalizacije bo zgrajene, koliko gospodinjstev se bo lahko priključilo na to omrežje?

Vrednost naložbe znaša 1,1 milijona evrov. Od tega 50 odstotkov upravičenih stroškov sofinancira ministrstvo za naravne vire in prostor. Zgrajene bo 4,3 kilometra nove kanalizacije, ki bo priključena na glavni zbiralnik. Ta je speljan proti čistilni napravi v Rogaški Slatini. 277 populacijskih enot se bo lahko priključilo na novo kanalizacijsko omrežje.

V naselju Žibernik gradite parkirišča in pasji park. Kako ste prepoznali, da ljudje želijo takšne vsebine?

V tem naselju že desetletje primanjkuje parkirišč. To so lastniki zemljišč sicer vedeli že takrat, ko so ta stanovanja kupovali. Občina je že večkrat predlagala, da bi skupaj sofinancirali gradnjo novih parkirišč, a ni bilo ustreznega odgovora. Zato smo se odločili, da jih bomo 22 zgradili na lastnem zemljišču in tako pomagali podpreti bolj kakovostno bivanje na tem območju. Pobudo za pasji park so v preteklih letih dali številni občani, ki imajo hišne ljubljenčke. Zato smo se odzvali in zagotovili primeren prostor ob najbolj strnjenem naselju v našem mestu. Tudi v občinski upravi smo že predhodno ugotavljali, da to, da so nekateri pse sprehajali po športnih površinah ob II. osnovni šoli in atletski stezi, ni primerno. Pasji park bo omogočil primeren prostor za sprehod psov, hkrati bo prispeval k lepši okolici II. osnovne šole.

Cilji, ki jih zasledujemo v Občini Rogaška Slatina, so enakomeren trajnostni razvoj občine na njenem celotnem območju, skrb za čisto okolje, trajnostna mobilnost in energetska učinkovitost.

Ob Sotelski cesti načrtujete stanovanjsko sosesko. Kaj vse je tam predvideno?

Občinski svet je sprejel prostorski akt, ki omogoča gradnjo štirih stavb s skupno 64 stanovanji – gre za tržna in neprofitna stanovanja ter stanovanja za mlade družine. V vmesnem času smo izdelali projektno dokumentacijo za infrastrukturno opremo tega zemljišča. Direkcija za vode nam je kot hidrološke pogoje določila, da smo pripravili dokumentacijo za regulacijo približno 200-metrskega odseka tamkajšnjega potoka. Ta sicer danes v naravi ni viden, v nekih starejših načrtih pa je bil vrisan. Vse našteto, potrebno za zagotovitev komunalne opreme tega zemljišča, je vredno 800 tisoč evrov.

Od omenjenih štirih stanovanjskih stavb želimo eno, namenjeno neprofitnim stanovanjem, uresničiti s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije. Preostala tri zemljišča, kjer so predvidena tržna stanovanja, nameravamo prodati na trgu.

Preberite več v Novem tedniku!