Andraž Purg

Čeprav se je nekaj družin po dveh letih uspelo preseliti v nove domove, jih večina še vedno čaka na rešitev. Nekatere občine ostajajo kritične, ker so postopki prepočasni, birokracija pa prezahtevna. Kako napreduje popoplavna obnova v Celju, Laškem, na Ljubnem in v Braslovčah, ki so bile med najbolj poškodovanimi v ujmi 2023?

Andraž Purg

Na Ljubnem čakajo na vračilo sredstev

Občina Ljubno je bila ena najbolj prizadetih v poplavah avgusta 2023. Škoda na občinski infrastrukturi je bila ocenjena na približno 50 milijonov evrov, velika škoda je bila tudi na zasebnih in industrijskih zemljiščih, objektih in kmetijskih površinah. Nekatere nujne posege so v občini izvedli takoj, tudi z lastnimi sredstvi. Zdaj čakajo, da jim država sredstva povrne in da jih lahko usmerijo v nadaljnje projekte.

»Menim, da so bili nekateri popoplavni ukrepi ministrstva dobri. Sploh kar zadeva zagotovitev socialnih transferjev v prvi fazi. Zelo dobra so bila tudi prednakazila, s katerimi smo lahko v zelo kratkem času opravili ogromno dela. Potem so se začele stvari zapletati in projekti so se z dolgotrajnimi birokratskimi postopki, recenzijami in s sklepanjem pogodb zavlekli za celo leto. Mogoče bo čas pokazal, da tudi to leto ni bilo vrženo stran in da smo zaradi tega dobili bolj trajnostne rešitve,« delo ministrstva in pristojnih služb dve leti po poplavah ocenjuje ljubenski župan Franjo Naraločnik.

Kot dodaja, so v občini tudi zaradi lastnih vlaganj v najnujnejšo popoplavno obnovo trenutno v težki finančni situaciji. »Soočamo se s tem, kako premostiti čas, dokler nam država ne povrne sredstev, ki smo jih založili v obnovo. Upam, da se bomo do konca leta rešili iz te težke situacije, da bomo lahko potem bolj smelo razmišljali o letu 2026,« je dodal župan, ki upa, da bo takrat zaživel tudi njihov največji projekt – 15 milijonov evrov vredna protipoplavna zaščita Rastk.

Prvi družini že v novih hišah

Čeprav marsikje po državi postopki za nadomestitveno gradnjo še mirujejo, sta se na Ljubnem dve družini že preselili v nadomestni hiši, še pet si jih dom že gradi. Občina ob tem pripravlja tudi spremembe prostorskih aktov in prekategorizacijo zemljišč za še približno 16 dodatnih objektov, ki so bili na seznam za odstranitev dodani naknadno. Novo proizvodno halo na poplavno varnem območju na Ljubnem načrtuje tudi podjetje KLS. »Pri pridobivanju zahtevane dokumentacije za gradnjo je veliko podrobnosti, s katerimi se do zdaj nismo srečali ne mi in ne država. Seveda so zato nastajale prepreke, a menim, da pridobivanje dovoljenj zdaj že prehaja v neke ustaljene vzorce,« je poudaril župan.

Na Ljubnem trenutno gradijo tudi tri od sedmih predvidenih zadrževalnikov. Hkrati imajo trenutno na vodah odprtih kar pet gradbišč, kar je po mnenju župana zgovoren podatek. »Zelo veseli smo, da se dela na Mlinarjevem jezu v Okonini, na treh hudournikih, ki se stekajo v Ljubnico, obnavljamo tudi del Ljubnice. Večja dela so tudi na pritoku Žep in Krumpah, ki skupaj tvorita Ljubnico.« Nekatere ceste v občini so sicer še vedno zaprte, a Naraločnik upa, da bodo tudi te zadeve čim prej uredili. »Ob tem moram omeniti tudi izjemen pritisk na vse zaposlene v občini. Kako težka je situacija v naši manjši občini, priča tudi to, da se je zamenjala naša celotna ekipa zaposlenih,« še zaključi Naraločnik.

Andraž Purg

Andraž Purg

V Braslovčah največje območje nadomestitvene gradnje

Med poplavami je bila močno prizadeta tudi občina Braslovče, natančneje del naselja na levem in desnem bregu letuške Gmajne. Na podlagi sklepov sveta vlade za obnovo je tam trenutno predvidena odstranitev 145 hiš. Njihovi lastniki bodo lahko nova zemljišča za gradnjo kupili tudi v Rakovljah, kjer bo prostora za 98 hiš, ki bi jih lahko začeli graditi že prihodnjo pomlad.

Novo skoraj 19 hektarjev veliko območje za nadomestitveno gradnjo v Rakovljah braslovški župan Tomaž Žohar ocenjuje kot zgodovinski projekt. Zanj so morali na novo izdelati vse strokovne podlage ter napisati in sprejeti ustrezno pravno podlago. Spremembo namembnosti zemljišč iz kmetijskih v stavbna, ki bi v takšnem obsegu sicer trajala tudi do pet let, so v občini uspeli zaključiti v manj kot letu. A kljub nadvse uspešnemu delu Žohar priznava, da jih čaka še veliko dela in napora. »Ampak zaupam in verjamem, da bomo v interesu ljudi pri tem uspešni ter da bomo vsem čim prej zagotovili primerno rešitev in zelo dobre pogoje, da si bodo lahko ustvarili nove domove,« poudarja župan.

Občina Braslovče

Gradnja predvidena spomladi

Na ustrezno rešitev na nadomestni lokaciji v Rakovljah, kjer je občina z OPPN zagotovila 98 parcel za nadomestitveno gradnjo, trenutno čaka glavnina upravičencev v občini. Že jeseni namerava občina na parcelah začeti graditi gospodarsko javno infrastrukturo. Prve hiše bi tako lahko ljudje tam začeli graditi spomladi prihodnje leto.

A kot poudarja župan, je trenutno na potezi država, ki mora čim prej odkupiti manjkajoča zemljišča v zasebni lasti in določiti pravično ceno zemljišč za nadomestitveno gradnjo, ki jo bodo morali upravičenci plačati. »Pravična cena je takšna, ki je primerljiva tisti ceni, ki so jo upravičenci dobili plačano v okviru odškodnine oz. odkupa primarne nepremičnine. Za tako pravično ceno upravičencem se bomo v občini še naprej odločno trudili, saj moramo vsem upravičencem zagotoviti primerljive finančne pogoje na nadomestitveni lokaciji,« poudarja Žohar.

In ob tem dodaja, da se je nekaj družin, katerih hiše so bile na seznamu za odstranitev, že preselilo na varnejšo lokacijo – bodisi so nepremičnino našle na trgu ali so imele v lasti še kakšno nepremičnino – zato so prve hiše v Letušu že v postopku rušitve.

Rešitve niso in ne morejo biti dovolj hitre

Braslovški župan sodelovanje z državo zaenkrat ocenjuje kot dobro. Kot poudarja, izzive, s katerim se srečujejo v občini, rešujejo sodelovalno in sproti, a postopki so dolgotrajni in mnogi dve leti po poplavah še vedno nimajo novega doma.

»Ob tem se moramo zavedati, da se ves čas neizmerno trudimo. Celostne in dolgoročne rešitve ob taki katastrofi in travmi za vse prizadete niso in ne morejo biti nikoli dovolj hitre. Preselitev dveh naselij v naši občni je izredno zahteven projekt, katerega kompetentna in trajnostna izvedba terja svoj čas,« je še zaključil Žohar, ki učinkovite rešitve za dolgoročno protipoplavno zaščito na območju Savinjske doline vidi v celostni ureditvi protipoplavnih ukrepov na celotnem porečju reke Savinje z ustrezno umeščenimi suhimi zadrževalniki.

Andraž Purg

Laško čaka na dodatne protipoplavne ukrepe

Tudi občini Laško naravne ujme ne prizanašajo. V poplavah in neurjih pred dvema letoma je ponovno utrpela veliko opustošenje. Poplavljenih je bilo več kot 120 stanovanjskih in gospodarskih stavb.

Laško je bilo več dni odrezano od drugih regij. Dodatno gorje so povzročili plazovi, ki so se sporožili po poplavah. Skupno so morali v občini evakuirati 20 oseb, ki so jih nastanili v hotelih in drugih turističnih namestitvah. Poškodovana je bila javna infrastruktura, nekatere ceste so bile uničene. Prizadeta so bila tudi nekatera podjetja v občini Laško, ki po poplavah več tednov niso mogla opravljati svoje dejavnosti. V Thermani Laško so na primer bili zaradi škode primorani zapreti bazene, kar je pomenilo velik izpad prihodka. Poplava je namreč terme ujela na vrhuncu sezone. Tako je bilo leto 2024 tudi v občini Laško v veliki meri posvečeno odpravljanju posledic neurij in poplav. Lani je bilo urejenih osem večjih plazov, za kar je občina namenila približno milijon evrov.

Boris Vrabec

Dela še niso končana

A dela na področju zagotavljanja poplavne varnosti v občini Laško še ne bo zmanjkalo. Velik korak naprej predstavljajo pridobljena gradbena dovoljenja za nadaljnje ukrepe na Savinji in Rečici, ki so ocenjeni na več kot 25 milijonov evrov. Direkcija RS za vode bo izvedbo teh ukrepov ob uspešni izvedbi javnega naročila lahko začela v prvi četrtini prihodnjega leta. Sredstva za izvedbo so zagotovljena iz načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijskega sklada. Trajanje gradnje bo odvisno od posameznega sklopa.

Dela v sklopu načrta za okrevanje in odpornost morajo biti končana do konca junija 2026, na podlagi izvajanja kohezijskega programa pa do konca leta 2027. Gre za ukrepe na Rečici v Debru, za ureditev Savinje v Laškem in prav tako za ureditev Savinje do ovinka v Udmatu. Kot so povedali v direkciji, bo izvedba protipoplavnih ukrepov na Rečici med drugim zajemala gradnjo dveh protipoplavnih zidov, več nasipov in mobilnih visokovodnih zapor, odstranitev mostu ter ureditev struge.

Ureditev Savinje v Laškem bo obsegala razširitev in ureditev struge Savinje v dolžini približno 774 metrov, gradnjo dveh visokovodnih nasipov, ureditev pešpoti in dostopne zapornice, prestavitev struge Radoblje ter ureditev zalednega jarka. Na območju Udmatu sta predvideni nadaljnja ureditev struge Savinje in potoka Radoblja s kanalizacijo ter gradnja prodnega zadrževalnika za razbremenitev visokih voda.

Celje: selitev gasilskega doma in drsališča?

Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih je v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 tudi v Celju določila dva objekta za odstranitev.

Razlog je visoka poplavna nevarnost oziroma ogroženost življenj. Gre za večstanovanjsko stavbo Pečovnik 55 in stanovanjsko stavbo Tremerje 21. Ena stavba je v fazi cenitve, za drugo je pogodba, v kateri je določeno, za katero zakonsko možnost se je lastnik odločil, že podpisana.

Za stavbe na območju Medloga je služba sprejela stališče, da bosta njihova odstranitev oziroma varovanje izvedena v okviru uresničitve ukrepov državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. A za preselitev gasilskega doma v Zagradu in preselitev drsališča iz mestnega parka sta v Mestni občini Celje v pripravi občinska podrobna prostorska načrta za obnovo. Ta bosta omogočila umestitev predmetnih objektov na nadomestni lokaciji.

Andraž Purg