Arhiv NTRC

Temelje podjetja, ki se še vedno ukvarja s filtracijo in z odsesovalnimi tehnologijami za odpadne materiale v lesni, papirni in kovinski industriji, je postavil Petrov oče Edvard pred skoraj pol stoletja. Najprej je imel delavnico v domači garaži, nato je na Hudinji kupil zemljišče in zrasli so prostori podjetja, ki počasi postajajo pretesni za vse, kar se zadnje čase dogaja v njih, zato Peter Fister med dolgoročnimi načrti poleg posodabljanja proizvodnje omeni tudi željo po selitvi.

Prenos znanj na mlajše

Peter je rasel s podjetjem in ima že od nekdaj veselje do dela v njem, zato je bilo samoumevno, da bo nadaljeval družinski posel. Žena Jožica Fister to njegovo ljubezen takole opiše: »Njega je luštno gledati, ker se res s srcem posveti stranki, vse ji razloži in pokaže.«

Podjetje Ventilacije Fister največ dela za lesno industrijo, ki je zadnja leta vedno močnejša. Lani spomladi ob začetku epidemije je bilo nekaj strahu, kako bodo v podjetju lahko nadaljevali delo, a se je hitro vse vrnilo v stare tirnice in od takrat podjetje dela nemoteno. Področje dela morajo zaposleni dobro poznati, saj ima lahko vsak kupec nekoliko drugačne zahteve. Treba je dobro razmisliti in pravilno načrtovati že pri meritvah na terenu, nato pri izdelavi v delavnici in pri končni montaži.

Delo je raznoliko, verjetno je tudi to eden od razlogov, da je pritegnilo Žana Fistra, da se je po kočani srednji šoli kot strojni tehnik zaposlil v domačem podjetju. Tudi on je rasel v podjetju, kjer je preživel veliko ur že kot otrok v času počitnic in nato kot dijak. Praksa v šoli je bila seveda drugačna kot tista v resničnem delovnem okolju. »Največ se naučiš pri delodajalcu, spoznaš, kaj boš delal kasneje, in ugotoviš, kaj te res veseli,« pravi Žan, ki ima že dve leti delovne dobe in veliko volje za nove projekte.

Treba je znati vse

V podjetje je pritegnil še prijatelja in sošolca Luko Jošta. »Najbolje je vzeti mladega človeka po koncu šole in ga naučiti dela,« pravi Peter in dodaja, da so se šole prilagodile glede na zahteve sodobne proizvodnje in se opremile s CNC-stroji, na katerih se dijaki učijo. »A otroci kljub temu ne morejo znati vsega, ko pridejo iz šole. Pri strojništvu, ki je široko področje, potrebujejo deset let prakse na delovnem mestu, da imajo dovolj znanja za samostojno delo.« Tudi sicer danes ni lahko najti ustreznega kadra za delo, ugotavlja sogovornik, ki meni, da je težava v tem, da bi vsi raje sedeli pred računalnikih, medtem ko je treba v majhnem podjetju, kot je njihovo, znati več različnih stvari. »Tu moraš delati vse, to ni velika tovarna, kjer nekdo izdeluje samo del izdelka. Imeti je treba širok nabor znanj,« pravi Peter Fister in dodaja, da morajo tudi v podjetju slediti novostim in tako so zadnja leta kupili kar nekaj CNC-strojev.

Novi izdelki za prijetnejše dni

Jožica, ki je v podjetju deklica za vse, je tudi sicer človek mnogih talentov in znanj. Izobraževala se je na različnih področjih, od gostinstva, trgovine, ekonomije do predšolske vzgoje. Ko je bila nekaj časa brez službe, jo je mož povabil v podjetje, kjer je zadovoljna. »Na začetku je bilo težko, ker so pričakovali, da poznam vse vijake, ključe … Zdaj vse to obvladam,« pravi v smehu in zato lahko poprime, kjerkoli jo potrebujejo. Z Žanom sta tako »glavna« pri snovanju in izdelavi novih izdelkov. Gre za različna zunanja kurišča, ki so v dolgih in hladnih večerih kot naročena za to, da pričarajo prijetno vzdušje, ter za kombinacijo z različnimi izdelki za peko na prostem. Očitno so nastali v upanju, da se bodo časi druženja ob različnih priložnostih spet kmalu vrnili.

Žan je tisti, ki skrbi za proces od ideje do izdelave, kar je ob nasvetih izkušenega očeta vsekakor lažje, Jožica pa dela s strankami, ureja področje promocije na družabnih omrežjih, oglaševanja ter prodaje. V enem od prostorov ob delavnici nastaja razstavni prostor, kjer si bo mogoče ogledati vse izdelke.

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku