Arhiv NTRC

»Dijakom oz. študentom, ki se odločajo za študij v tujini, priporočamo, naj se pozanimajo o jeziku, v katerem se izvaja program, o predmetniku programa, kakovosti specifičnega oddelka, učinkovitosti kariernih centrov, možnostih pripravništva, javni veljavnosti programa in seveda izkušnjah ostalih študentov na univerzi ali oddelku,« so prvi napotki dr. Aleksandre Pekošak posameznikom, ki jih privlači misel na študij v tujini. »Pri tem se mladi seveda lahko obrnejo na Društvo Vtis in na našo razvejano mrežo članov ter postavijo najrazličnejša vprašanja. Svetujemo tudi, naj se dijaki/študenti vprašajo, kaj želijo po študiju, saj univerze predstavljajo  odskočno desko do zelenih delovnih ali raziskovalnih mest. Vsem, ki jih mika študij v tujini, priporočam, naj spremljajo našo spletno stran, blog in socialna omrežja. Pred kratkim je naša članica Eva Rogelj napisala odličen članek Pet nasvetov pri izbiri dodiplomskega študija v tujini, ki je objavljen na spletni strani Društva Vtis pod zavihkom Blog.«

 Kako v množici ponudbe najrazličnejših izobraževalnih ustanov preveriti veljavnost programov?
Veljavnost programov v primeru zaposlitve v zasebnih podjetjih večinoma ne predstavlja težav. Vendar obstajajo poklici, kjer je določena stopnja izobrazbe obvezna; v takšnih primerih sta akreditacija in uveljavitev diplome v Sloveniji izredno pomembni. Med drugim tudi v primeru nadaljnjega izobraževanja na slovenskih univerzah. Več podatkov o veljavnosti programov in univerz, za katere se zanimate, lahko najdete na spletni strani gov.si – Vrednotenje izobraževanja pri ENIC-NARIC centru.
 Je katero območje, kamor bi mladim odsvetovali pot?
Vsem svetujemo, naj izberejo študentsko okolje, ki najbolj ustreza njihovim potrebam in življenjskemu slogu.
Bodo znanja željni mladi povsod »zvozili« z znanjem angleščine?
Jezik, v katerem poteka program, je odvisen od države, ravni in smeri študija. Kratek, a izredno informativen povzetek študija v posamezni državi smo pripravili na naši spletni strani pod zavihkom Aktivnosti – informacije. Res je, da danes obstaja kopica programov v angleškem jeziku, tudi v neangleško govorečih državah, kot je na primer Nizozemska, vendar je to treba preveriti pred vpisom. Določeni programi zahtevajo mednarodne izpite, na primer TOEFL. Jezik naj ne bo ovira, saj tuji jezik hitro izpopolnimo med bivanjem v tujini, univerze pa študentom omogočajo najrazličnejše jezikovne tečaje.
Večina študijev v tujini je plačljivih. Imajo obetajoči posamezniki, ki ne izhajajo iz premožnega družinskega okolja, tudi možnost, da premostijo ta finančni primanjkljaj?
Za razliko od slovenskih univerz je v tujini pogosta delna ali celotna soudeležba plačila študija. Šolnine in tudi okvirno ceno bivanja lahko najdemo na spletnih straneh izobraževalnih ustanov, za katere se zanimamo, okvirne cene študija so objavljene tudi na spletni strani Društva Vtis, kjer smo pripravili koristne informacije za posamezne države (zavihek Aktivnosti - informacije).
Svetujemo, da najprej skrbno preverite stroške študija in svoje finančne zmožnosti, nato poiščete slovenske štipendije (https://www.srips-rs.si/stipendije). Pri tem preverite tudi kadrovske štipendije, različne sklade, veleposlaništva v RS, občinske štipendije, rotary klube ...). Možne so tudi tuje štipendije. Mnoge univerze ponujajo polno ali delno financiranje študentov, ki ustrezajo določenim kriterijem, dodatno je veliko štipendij namenjenim dijakom z izjemnimi akademskimi ali športnimi dosežki.
Previdni moramo biti pri tako imenovanem študentskem delu, saj nekatere univerze takšno delo izrecno prepovedujejo (npr. univerzi v Oxfordu in Cambridgeu), na Nizozemskem pa je takšna oblika dela obvezna za pridobitev štipendije oz. tako imenovanega posojila. Določeni slovenski programi spodbujanja mobilnosti v tujini zahtevajo določene obveznosti, na primer zaposlitev pri delodajalcu s sedežem v RS za obdobje, enako obdobju prejemanja štipendije.
Kako je s stroški bivanja?
Največji strošek v tujini predstavlja bivanje. Pripravite se, da bodo cene precej višje kot v Sloveniji, v središčih mest je nastanitev zelo težko najti. V določenih primerih vam pomoč nudijo tudi univerze z nastanitvijo v študentskih domovih, vendar so lahko čakalne dobe dolge in mesta omejena, zato pohitite. Cena bivanja se lahko občutno zmanjša, če živite v študentskem domu (preverite različne možnosti sob, npr. prihranite lahko pri sobi z deljeno kopalnico) ali si delite stanovanje.
Priporočamo vam, da se pri iskanju nastanitve poslužite čim več kanalov: povprašajte sodelavce, študente in znance.

Foto: osebni arhiv

Preberite več v Novem tedniku