Teš bogatejši za 131 milijonov evrov
Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) sta še uradno potrdila, da sta s skupino General Electric podpisala zunajsodno poravnavo, vredno 261 milijonov evrov, zaradi Alstomove podražitve projekta izgradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Večinski delež, 131 milijonov evrov, je Teš že prejel na svoj račun.
S tem ko sta Teš in HSE s pravnim naslednikom Alstoma sklenila poravnavo v korist Teša, bo umaknjen tudi zahtevek iz uveljavljanja škode slovenskih družb v arbitražnem postopku zaradi investicije iz leta 2008.
Pogajalci so dogovor o poravnavi dosegli po treh letih pogajanjih. Teš bo skupno 261 milijonov evrov pridobil iz več delov, in sicer bo šlo za izplačilo zneska v višini 138,7 milijona evrov, dobavo storitev dolgoročnega vzdrževanja in digitalizacije šestega bloka z ocenjeno vrednostjo učinkov več kot 110 milijonov evrov ter za okoli 12 milijonov evrov drugih prihrankov in povračil stroškov, ki bi bili sicer potrebni za obratovanje bloka 6.
Kot so sporočili iz slovenskih energetskih družb, so v vseh zneskih že upoštevali ustrezno diskontno stopnjo oziroma časovno vrednost denarja. »Cilj je napredno vzdrževanje ključne tehnološke opreme bloka 6 in doseči tudi pozitivne učinke dviga razpoložljivosti in izkoristka bloka,« so pri HSE dodatno pojasnili še načrtovane storitve dolgoročnega vzdrževanja in digitalizacije.
General Electric se v postopku poravnave sicer ni nikoli opredelil glede korupcije. Se je pa ameriška družba, ob vseh očitkih o korupciji, v arbitražnem postopku odločila, je v njenem interesu poravnava in ne nadaljevanje arbitraže.
V Tešu bodo del denarja, ki so ga prejeli po podpisanem dogovoru namenili za poplačilo več kot polmilijardnega dolga, ki je nastal zaradi gradnje šestega bloka.
Nekajkrat preplačan projekt
Projekt izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj velja za enega najdražjih in hkrati najbolj preplačanih projektov v zgodovini Slovenije. Ob tem so projekt vse od idejne zasnove dalje spremljale številen korupcijske afere. Posledica vsega je bila, da je bil projekt na koncu bistveno dražji od sprva dogovorjene cene. Prvotno dogovorjena vrednost pogodbe je znašala 654 milijonov evrov, po zaslugi 11 aneksov in 19 dogovorov pa je v poznejših letih zrasla na 1,4 milijarde evrov. Poleg tega v pogodbi ni bilo protikorupcijske klavzule, ni temeljila na slovenskem, ampak na švicarskem pravu.
Foto: arhiv NT
Preberite več v Novem tedniku
