arhiv Štore Steel

Zaradi kitajske konkurence in dviga ameriških carin so razmere na evropskem jeklarskem trgu vedno težje. Evropska komisija je julija začela javno posvetovanje o zaščiti evropskega jeklarstva. Pridobila je podporo desetih članic EU, med katerimi ni Slovenije. Te dni je Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) v odprtem pismu predsedniku vlade in ministru za gospodarstvo ponovno predlagal skupno srečanje. Zaradi razmer v dejavnosti kovinskih materialov in livarn v Sloveniji ter tudi v Evropi so v sindikatu zelo zaskrbljeni.

»Panoga, ki jo zastopamo, temelji na več kot 500-letni tradiciji na slovenskih tleh. V sindikatu smo prepričani, da imata jeklo in aluminij strateški pomen za materialno neodvisnost Evropske unije in Republike Slovenije. Slovensko jeklo, aluminij in drugi izdelki slovijo po svojih odličnih materialnih lastnostih in so cenjeni na svetovnih trgih. Okoli teh dveh ključnih surovin so zrasla številna podjetja, ki s sodelovanjem in skupnim razvojem ustvarjajo visoko dodano vrednost. Izdelki naše panoge imajo pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju obrambne sposobnosti Slovenije in Evrope,« je Skei zapisal v pismu vladi ter poudaril, da je obstoj te dejavnosti resno ogrožen, razlogov pa je več.

V dejavnosti kovinskih materialov in livarn je zaposlenih približno 14 tisoč ljudi in v širši kovinski industriji več kot 65 tisoč. Zlom te dejavnosti bi lahko imel hujše posledice za gospodarsko in socialno stabilnost države, kot so bile v času osamosvajanja Slovenije leta 1991, za posamezno regijo pa to pomeni veliko grožnjo, podobno zapiranju Rudnika v Velenju, opozarja sindikat. »Delavke in delavci, ki jih zastopamo, se počutijo negotovo in jih je strah za njihova delovna mesta. Ustreznih odgovorov o njihovi usodi ni … Zato vas, predsednik vlade, v duhu odgovornega in odprtega dialoga ponovno pozivamo, da se srečate z nami. Verjamemo, da lahko skupaj poiščemo rešitve, ki bodo omogočile dolgoročno vzdržnost panoge ter ohranitev ključnih delovnih mest in industrijskega znanja v Sloveniji,« še piše v pismu.

Andraž Purg

Štore Steel tudi lani z izgubo

Morebiten zlom jeklarske industrije, ki se ga bojijo v sindikatu, bi zagotovo prizadel tudi celjsko regijo. Po podatkih, objavljenih na spletnem portalu bonitetne hiše ebonitete.si, je štorska jeklarna lani poslovala najslabše po covidnem letu 2020. Ustvarila je 133 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za petino manj kot predlani, in imela malo manj kot 700 tisoč evrov čiste izgube. V letu 2023 je bila izguba še višja, znašala je 2,7 milijona evrov. Še leta 2022 je jeklarna, ki malo več kot 70 odstotkov prometa ustvari na evropskem trgu, največ v Nemčiji in Italiji, poslovala izjemno dobro. Ob rekordnih 189 milijonih evrov prihodkov od prodaje je imela kar 10,5 milijona evrov čistega dobička.

V poslovnem poročilu za leto 2024 so v družbi Štore Steel zapisali, da je za jeklene izdelke trg že nekaj časa na dnu. Obseg naročil je bil celo leto skromen. Najprej se je zmanjšalo povpraševanje v industriji tovornih vozil in kmetijske mehanizacije, v drugem polletju še v avtomobilski industriji. Načrtovali so, da bodo v letu 2024 prodali 140 tisoč ton jekla, a so ga malo manj kot 118 tisoč ton. Prodaja ploščatega vzmetnega jekla, na primer, je bila manjša za 30 odstotkov. Zaradi zmanjšanja naročil so občasno zaustavili proizvodnjo, v zadnjih mesecih leta pa so prešli na 36-urni delovni teden.