Andraž Purg

Predlog predsednika vlade Roberta Goloba o obvezni božičnici je razdelil javnost. Šlo naj bi za obvezno izplačilo dodatka ob koncu leta, ki bi ga delodajalci namenili vsem zaposlenim, po predlogu zakona v višini polovice neto minimalne plače, kar nanese 639 evrov neto. Verjetno ni veliko zaposlenih, ki bi predlogu nasprotovali. A delodajalci imajo drugačno mnenje. Kaj o tem pravijo gospodarstveniki s Celjskega?

Slovenija

Emo Orodjarna kmalu na dražbi

Zbornica ne podpira prisile

Direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Tomaž Benčina meni, da je nagrajevanje zaposlenih ob koncu leta zelo primerno in da s tem delodajalec izkaže primeren odnos do njih.

Andraž Purg

Verjame tudi, da bi večina delodajalcev z veseljem izplačala božičnico, če bi jim razmere dovoljevale. »Zelo primerno je tudi, da so ti enkratni zneski čim manj obdavčeni oz. neobdavčeni, da zaposleni dobijo več. S tem potrošijo več in plačajo več davka na dodano vrednost,« pravi.

Regionalna gospodarska zbornica Celje nikakor ne podpira kakršnekoli prisile oz. obveze. »Zelo sporno je tudi nagrajevanje zaposlenih v državni upravi in upokojencev ob prazni pokojninski blagajni in dolgu proračuna. Tema je postala prvovrstna politična točka in z gospodarstvom nima veliko skupnega.«

Benčina je še pojasnil, da skoraj vsi člani celjske regionalne gospodarske zbornice ob koncu leta nagradijo zaposlene. In sicer v različnih oblikah ter v različnih višinah, kar se zdi sogovorniku tudi najbolj prav.

O tem naj presoja vsak delodajalec

Da naj božičnica ne bo obvezna, še posebej ne že letos, menijo v podjetju Sip, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijske mehanizacije. »O izplačilu božičnice kot nagrade za dobro delo naj presoja vsak delodajalec,« je dejal Ladislav Ajdnik, prokurist tega podjetja iz Šempetra v Savinjski dolini.

Andraž Purg

Če bo božičnica obvezna za vse, to, kot pravi Ajdnik, ne bo motiviralo zaposlenih, saj jim bo pripadala v vsakem primeru in ne bo prispevala k večji učinkovitosti poslovanja družbe.

Če bo ostala kot nagrada za dobro delo, prokurist Sipa njen učinek ocenjuje kot pozitiven. Dobro se mu zdi, da bi bila božičnica razbremenjena vseh davkov in prispevkov do nekega predpisanega zneska, enkratnika ali dvakratnika povprečne plače.

Sip izplačuje božičnico kot nagrado za dobro delo že nekaj let. Višino določi upravni odbor družbe, znesek izplačila je odvisen od rezultatov poslovanja v določenem letu. V letu 2022 je omenjeno podjetje zaposlenim izplačalo tisoč evrov božičnice, v letu 2023 šeststo evrov in lani 450 evrov.

Uspeh podjetja je treba deliti z zaposlenimi

V Atlantic Grupi, ki v polnilnici v Rogaški Slatini zaposluje 79 delavcev, menijo, da je uspeh podjetja treba deliti z zaposlenimi. Izjemno pomembno se jim zdi, da imajo delodajalci možnost svojim zaposlenim izplačevati različne dodatke k plači, kot so božičnice, regres ali dodatki za uspešnost.

Andraž Purg

Takšne oblike nagrajevanja dodatno motivirajo zaposlene in priznavajo njihov prispevek k doseženim rezultatom. Še posebej pozitivno je, če so takšni dodatki oproščeni prispevkov in drugih plačil, menijo.

Ne zdi se jim prav, da bi morala božičnica postati zakonska obveznost, enaka za vse. Ker vsako podjetje deluje v drugačnem tržnem in finančnem okviru, bi zakonska obveznost po prepričanju vodstva Atlantic Grupe predstavljala resno breme, zlasti za manjše delodajalce, ki si takšnega stroška morda ne morejo privoščiti.

Stvar kolektivnih pogajanj

Vprašanje o višini božičnice bi bilo treba reševati s kolektivnimi pogajanji na ravni posameznega podjetja – v dialogu med vodstvom, sindikati in zaposlenimi, pravijo v Altantic Grupi.

Omenjeno podjetje svojim zaposlenim že vrsto let ne zagotavlja le božičnice, ampak tudi široko paleto dodatnih individualnih in timskih priložnosti za nagrajevanje ter priznavanje dosežkov – npr. nagrado generalnega direktorja za posebne dosežke, nagrado za izjemen prispevek, nagrade za projekte, četrtletne in letne bonuse ...

Slovenija

V Cetisu manj prihodkov, več dobička

Višina božičnice v Atlantic Grupi v Sloveniji je določena s kolektivno pogodbo in je predmet nenehnih pogovorov s sindikati in z zaposlenimi. »Naša praksa je, da pri oblikovanju višine božičnice vedno vključimo komponento, povezano s poslovnimi rezultati podjetja, zato so božičnice, ki jih izplačujemo, običajno med najvišjimi v Sloveniji,« so povedali. In dodali, da si prizadevajo tudi za to, da so plače njihovih zaposlenih v zgornjem delu slovenskega povprečja.

Uravnilovka, ki ne bo spodbuda delavcem

Kako predlog predsednika vlade komentirajo v celjskem Kovintradu? Član uprave Jure Rojc je povedal, da je v zakonodaji in kolektivnih pogodbah opredeljena poslovna uspešnost, ki je vezana na rezultate poslovanja in doseganje letnih načrtov podjetij.

Nik Jarh

»Glede na uspešnost poslovanja podjetja se določi tudi višina izplačila poslovne uspešnosti. Tako je podjetjem omogočena avtonomija pri določanju višine nagrade zaposlenim za dosežene poslovne uspehe. Torej gre za alternativo podjetjem in ne za administrativno določeno obvezo.«

»Predlog obvezne božičnice dojemamo kot administrativno uravnilovko v absolutnem znesku, ki ni odvisna od uspešnosti poslovanja podjetja in ne omogoča spodbude delavcem za doseganje planskih ali nadplanskih rezultatov.«

Kot je še zapisal Rojc, je ob obstoječi dohodninski zakonodaji dobrodošla vsaka razbremenitev nekaterih prejemkov zaposlenih in podjetij.

Kovintrade nagrado za poslovno uspešnost ob doseganju uspešnega poslovanja v podjetju izplačuje decembra, znesek nagrade je določen na podlagi ocenjenih rezultatov poslovanja za določeno leto.

Znesek poslovne uspešnosti v zadnjih letih je bil odvisen od zakonodaje in od poslovnih rezultatov. »Zakonodaja pred letom 2022 je dopuščala izplačilo višje poslovne uspešnosti, kar smo v našem podjetju tudi izkoristili. V naslednjih letih je zakon izplačila omejil in smo se prilagodili zakonskim določilom, kar je za zaposlene pomenilo nižje prejemke iz naslova poslovne uspešnosti,« je pojasnil.

Dodal je, da imajo v Kovintradu poleg nagrajevanja iz naslova poslovne uspešnosti za doseganje uspešnosti poslovanja podjetja tudi stimulativno nagrajevanje za individualno uspešnost zaposlenih.

Tudi v Tehnosu kritični do predloga

Da je bil predlog predsednika vlade verjetno posledica trenutnega navdiha in je po eni strani povzročil veliko navdušenje, po drugi strani pa veliko neznank in neodobravanja, meni Anton Kisovar.

Direktor podjetja Tehnos, ki se v Žalcu ukvarja s proizvodnjo kmetijskih in gozdarskih strojev, se sprašuje, zakaj ne bi tudi v šolstvu uzakonili, da vsi učenci, ki hodijo v šolo, dobijo pozitivno oceno. »No, pa smo že v dilemi, saj tisti, ki se želijo učiti in več znati, verjetno ne bi bili zadovoljni z oceno dve, ampak bi si želeli višjo oceno. Zadostna ocena bi jim kvarila povprečje in popolnoma zadušila njihovo ustvarjalnost.«

Kdor dela več, si zasluži več

Ker je Tehnos, ki je imel ob koncu lanskega leta po javno dostopnih podatkih 120 zaposlenih, vsa leta dobro posloval, Kisovar ne pomni, da podjetje kdaj ne bi izplačalo letne nagrade. Ker tako pri delu kot v izobraževanju vsi ljudje niso enaki, se mu enaka božičnica za vse ne zdi primerna.

Andraž Purg

»Nagrade in ocene morajo biti različne. Tisti, ki več dela, si zasluži dodatno nagrado,« je dejal. In dodal: »Če bi nam država res hotela pomagati spodbujati ustvarjalnost in delavnost zaposlenih, bi nam lahko omogočila bruto neobdavčen znesek, ki bi ga lahko mi sami razdelili glede na uspešnost v različnih višinah nagrad. Gre namreč za naš denar, ki ga ustvarimo s svojim delom.«

Kisovar je še prepričan, da bi delitev enakih nagrad negativno vplivala na tiste, ki so gonilna sila v podjetjih. »Brez njih lahko mnogi kar zapremo podjetja. Tehnos predlaganemu ukrepu ne bo sledil, vse dokler vlada ne dokaže, da so vsi učenci v šoli zadovoljni z oceno zadostno.«