Je država dokončno »povozila« lastnika Meje?
Celjsko sodišče je potrdilo prisilno poravnavo v šentjurski Meji, ki se je na zahtevo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) začela decembra 2020, končal pa jo bo njen naslednik Slovenski državni holding (SDH). Sodišče je objavilo tudi izid glasovanja o sprejemu prisilne poravnave in poročilo o vpisu in vplačilu novih delnic. Ptujsko podjetje Altius, ki je leta 2020 z nakupom delnic Meje postalo njen skoraj 100-odstotni lastnik, vendar svojih lastniških in upravljavskih pravic ni moglo nikoli uveljaviti, bo očitno ostalo praznih rok. Sklep o potrditvi prisilne poravnave še ni pravnomočen. Se bo Altius nanj pritožil?
S potrditvijo prisilne poravnave se najverjetneje končuje skoraj desetletje dolga zgodba, v kateri sta najprej največja upnica DUTB, nato njen naslednik SDH na različne načine poskušala zagospodariti v Meji. Slaba banka, ki je pravzaprav glavno besedo v šentjurskem podjetju prevzela takoj, ko je po prenosu slabih posojil postala njegova največja upnica, je že leta 2015 načrtovala finančno prestrukturiranje podjetja, ki je predvidevalo tudi zmanjšanje osnovnega kapitala in pretvorbo terjatev v lastniške deleže. Svojega načrta takrat ni uresničila, ga bo pa SDH očitno zdaj ter iz Meje izrinil lastnika, ptujsko družbo Altius. Ta je delnice šentjurskega podjetja kupila leta 2020 na dražbi in zanje plačala 600 tisoč evrov, a ji državni družbi nista dopustili, da bi v njem uveljavila lastniške in upravljavske pravice. Altius trdi, da je bila uvedba prisilne poravnave neupravičena, in je poskušal to ves čas dokazati z ugovori, s tožbami in tudi kazenskimi ovadbami.
Velika poslovna škoda
Altius je namreč kmalu po uvedbi prisilne poravnave, ko je ugotovil, da bo njegovo lastništvo ostalo le na papirju, saj je sodišče upravljanje Meje v celoti prepustilo DUTB, kazensko ovadil vse tiste predstavnike slabe banke in njene sodelavce, ki so že nekaj let, zlasti od Altiusovega nakupa delnic, vpleteni v dogajanje s šentjurskim podjetjem.
Razlog za ovadbe je po navedbah Božidarja Vukašinoviča, direktorja in solastnika Altiusa, velika poslovna škoda, ki je bila zaradi dejanj slabe banke že pred uvedbo prisilne poravnave, predvsem pa po njej, povzročena Meji. Predstavnikom slabe banke je očital izčrpavanje Meje, nespoštovanje tuje lastnine ter storitev več kaznivih dejanj. Namen vseh teh dejanj naj bi bila protipravna pridobitev premoženjske koristi. »Več kot očitni sta želja in volja DUTB, da protipravno z izkrivljanjem dejstev in prikrivanjem dejanskih okoliščin olastnini družbo, ki ima vzdržen denarni tok in zdrave bilance, ter skuša z zlorabo pravic in s kaznivimi dejanji odpraviti svoje napake iz preteklosti,« je že ves čas prepričan Vukašinovič. Kot pravi, ne Policijska uprava Celje ne generalno državno tožilstvo ne Nacionalni preiskovalni urad, na katere so bile naslovljene ovadbe, do zdaj niso storili še nič konkretnega, izgovorov pa imajo veliko.
Izid glasovanja pričakovan
Sodišče je upnike že septembra lani pozvalo, naj glasujejo o sprejetju prisilne poravnave in naj se izjasnijo, kolikšen delež svojih terjatev bi spremenili v lastniški delež. Prisilni upravitelj je poročila o glasovanju napisal že novembra lani, sodišče jih je zaradi pritožbe Altiusa, ki jo je višje sodišče zavrnilo, objavilo šele pred kratkim. Izid glasovanja o sprejetju prisilne poravnave in o vplačilu novih delnic je bil pričakovan. In SDH je čeprav prisilna poravnava še ni bila uradno potrjena, že aprila agenciji za varstvo konkurence priglasil prevzem Meje.
Kot je razvidno iz poročil, ki jih je objavilo sodišče, bo izpolnil načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga je pripravil že pred nekaj leti. V Meji bo izvedel poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, kar pomeni, da bo razlastninil Altius, nato bo v naslednjem koraku del svojih terjatev pretvoril v lastniški delež. V kapital namerava pretvoriti 3,6 milijona evrov navadnih terjatev. Sklep o potrditvi prisilne poravnave bo postal pravnomočen v začetku prihodnjega tedna.
Najprej so zmagali Hrvati
Tisti, ki so se leta 2019 in nato še leto kasneje na dražbah potegovali za nakup delnic Meje, so zdaj zagotovo zelo zadovoljni, da jim ni uspelo. Spomnimo. Delnice je prodajal stečajni upravitelj propadlega celjskega poslovnega sistema PSZ v lasti Darka Zupanca, Meja pa je bila še edina delujoča družba, ki je ostala na njegovem pogorišču.
Na prvi dražbi, ki je bila konec leta 2019, je bila izklicna cena za delnice, ki jih je ljubljanska družba P&S Capital zaradi velikega finančnega dolga in poroštvenih obveznosti Meje ocenila na nič evrov, le malo več kot 50 tisoč evrov. Po pričakovanju je bila na dražbi precejšnja gneča, saj je delnice nameravalo kupiti kar osem dražiteljev. Cena se je najbolj zvišala, ko sta se za nakup potegovala le še podjetje Global NM iz Velenja in hrvaški Bio-Vet, ki se prav tako ukvarja s proizvodnjo jajc. Zmagalo je hrvaško podjetje, ki je ceno za delnice zvišalo na 2,5 milijona evrov. Takšnega zneska ni pričakoval nihče. A veselje ni trajalo dolgo, saj so Hrvati, ko bi bilo treba plačati kupnino, od pogodbe odstopili.
Članek si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 20. junij 2024
