Arhiv NTRC

Bilo je leta 2007, ko je takratni podžupan Braslovč in znan hmeljar Vinko Drča dobil idejo, da bi hmeljišče, na katerem je po neurju utrpel večjo škodo, spremenil v zazidalno zemljišče in ga prodal podjetniku, ki je iskal prostor za širitev svoje dejavnosti. Slednji je Drči, še preden bi zemljišče sploh postalo zazidljivo, plačal predujem. A ker je šlo za prvovrstno kmetijsko zemljišče, (vsaj) kmetijsko ministrstvo za 43 parcel ni podalo soglasja k spremembi namembnosti, kar pa občine in občinskih svetnikov ni oviralo pri tem, da sprememb prostorskih planov ne bi potrdili. Da je bila zmeda še večja, so morali prostorski plan nekaj let kasneje, po odločitvi ustavnega sodišča, ponovno spremeniti. Kjer je medtem gradnja že stekla, so novi kupci zemljišč objekte vendarle lahko dokončali, preostali (gre za okoli 90 parcel) imajo danes v rokah namesto zazidalnega še vedno zgolj kmetijsko zemljišče. Kako, zakaj in predvsem s kakšnimi nameni so kmetijska zemljišča postajala zazidalna, se na sodišču razčiščuje že desetletja, a vse do danes pravnomočne sodbe še ni.

S prodajo hmeljišča zaslužil 140.570 evrov

Tožilstvo Drči, ki je s prodajo hmeljišča zaslužil 140.570 evrov, in takratnemu županu Marku Balantu očita zlorabo uradnega položaja. Drča sicer ni bil edini, ki je takrat želel "oplemenititi" kmetijsko zemljo – na občini so prejeli pobude za prekategoriziranje skupaj 340 parcel v zazidljiva. Med njimi je bil Drčev sorodnik in takratni občinski svetnik Jožef Rožič, ki so ga pred dvema tednoma na celjskem sodišču ponovno, že v tretje zaslišali. Najprej je zatrdil, da sam ni podal vloge za spremembo namembnosti, kasneje pa je pojasnil, da je to storil po pooblastilu žene, ki je bila dejanska lastnica zemljišč. Dodal je tudi, da je podal vlogo za eno zemljišče, a so urbanisti kasneje celo večji del namenili stavbnemu zemljišču, "nad čemer se nisem pritoževal". Zazidljive parcele je žena nato prodala. Sam je spodbudil tudi sosede, da so "dali not" vlogo za spremembo namembnosti zemljišča, ker da so urbanisti želeli združiti naselje hiš. Na vprašanje, ali je kot svetnik vedel, da potrjujejo plan, ki ni usklajen z ministrstvi, je pojasnil, da so urbanisti sprva povedali, da ni vse usklajeno, kasneje pa je bilo rešeno. In še, da se kot svetnik ni izločil iz glasovanja. "Prisežem, da ne," je zatrdil.

V zrak poslovne cone ne moreš postaviti

Že tretjič je sodišče zaslišalo tudi urbanistko Mojco Furman Oman iz celjskega podjetja Urbanisti, ki je skupaj z možem Gorazdom Furmanom Omanom po strokovni plati vodila postopek prostorskih sprememb v občini. Pojasnila je, da je občina glede prostora precej specifična – primernega prostora za kakih deset hektarjev veliko poslovno cono, ki si jo je občina želela, ni bilo drugje kot ob glavni prometnici in v neposredni bližini avtoceste, saj ni niti primerno niti okoljsko sprejemljivo takšne cone umeščati v hrib. Edina možnost je tako bila ravnica s prvovrstno kmetijsko zemljo, ker, kot je dodala, v zrak poslovne cone vseeno ne moreš postaviti. Obenem je sama ugotovila, da je to zemljišče že tako "uzropirano" s številnimi vodi. Na težavo so naleteli tudi pri iskanju prostora za širitev osnovne šole, kjer zaradi poplavne ogroženosti niso dobili soglasja ministrstev za spremembo namembnosti bližnjega zemljišča. Od skupaj 143 predlogov so bili na koncu štirje povsem neusklajeni z ministrstvi, ki v teh postopkih sodelujejo, 43 pobud pa je bilo delno usklajenih. S tistimi predlogi, ki so bili popolnoma neusklajeni ali bi terjali prevelike vložke v denimo postavitev protipoplavnih zaščit, bi bilo nesmiselno vztrajati, je pojasnila, čeprav je, kot je med drugim dodala, "urbanistika pojem, ki je raztegljiv kot žvečilni gumi". Za predloge, ki so imeli le eno ali dve negativni mnenji, pa so iskali kompromise.

Računali so na politični "da"

Kot je pojasnila Furman Omanova, so se na sestanku na okoljskem ministrstvu dogovorili, da jim ta poda negativno mnenje, na podlagi katerega bi lahko občina pritožbo podala neposredno na vlado, ki bi, tako so računali, po politični plati odločila občini v prid. Težava je nastala, ker je ministrstvo nato podalo pogojni sklep. "Nisem vedela, kaj z njim narediti, zato je občina ministrstvo poprosila za tolmačenje sklepa," je opisala. To je bilo januarja 2008. Mesec kasneje so občinski svetniki nov prostorski akt, z vsemi pomanjkljivosti vred, sprejeli. Mojca Furman Oman je ob tem poudarila, da sta z možem bila odgovorna le za strokovni del. Sama sta opozorila, da so določeni predlogi neusklajeni. Za vodenje postopka pa da je odgovorna občina. Tožilstvo je za naslednje obravnave predlagalo zaslišanje lastnikov zemljišč, katerih vloge so bile nepopolne. Tudi zato, ker je v preteklosti ena od prič izpovedala, da sama ni podala predloga za spremembo namembnosti – niti ni vedela, da je kdo za njeno zemljišče to storil. Sodnica o tem predlogu še ni odločila. (ROZMARI PETEK, foto: arhiv NT/SHERPA)