Kuhinjski klasiki, ki jih ne bomo nikoli pozabili
Tehniški muzej Slovenije je v teh mesecih znamenju razvoja malih gospodinjskih aparatov. Razstava 50 let uspešne zgodbe: 50 let tovarne Nazarje (1970–2020): Tovarna skozi čas prikazuje razvoj malih gospodinjskih aparatov od začetka tovarne do danes. Pri obiskovalcu, ki je odraščal z marsikaterim od teh aparatov, zagotovo povzroči pravi val nostalgije. Morda zaradi stenske ure, ki je dolga leta visela na vidnem mestu v kuhinji. Ali mešalnika, s katerim je bilo stepanje naenkrat veliko lažje. Ali zgolj zaradi tehtnice, ki jo je babica uporabljala še do pred kratkim. Zagotovo gre za kuhinjske klasike, ki jih ne bomo nikoli pozabili, kljub temu da so jih danes v naših kuhinjah zamenjali sodobnejši pripomočki.
Med razstavljenimi predmeti so tehnično preprostejši aparati, kot so stenske kuhinjske tehtnice, ročni mešalniki in kavni mlinčki, ter tudi zahtevnejši univerzalni kuhinjski roboti, tehnološko najzahtevnejši kavni in napredni univerzalni kuhinjski aparati. Z razstavo želijo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje s pomočjo raznolikega izbora malih gospodinjskih aparatov prikazati petdesetletni razvoj tovarne in obenem predstaviti prihodnost razvoja na tem področju. »Petdesetletna zgodovina naše tovarne je zelo razgibana in bogata. V vseh teh letih se je namreč soočala z izzivi, ki so jo iz začetnega Gorenjevega obrata izoblikovali v danes enega najpomembnejših proizvodnih obratov za male gospodinjske aparate s kompetenčnim razvojnim centrom v skupini BSH. Da je postala tovarna, ki se ponaša z nazivom najboljša tovarna leta 2020 v Sloveniji, se je morala v svojem polstoletnem obstoju v 90. letih soočiti s prenosom lastništva, po osamosvojitvi z velikansko izgubo jugoslovanskega trga in tudi z naravno katastrofo, uničujočimi poplavami, ki so prihodnost tovarne v Nazarjah postavile pod velik vprašaj. S korenito preobrazbo, krepitvijo kompetenc razvoja in z zaupanjem lastnika je tovarna prešla iz proizvodnje preprostih malih gospodinjskih aparatov v proizvodnjo zahtevnejših izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« je ob odprtju razstave pojasnil direktor Boštjan Gorjup.
Najprej so bile tehtnice
In kako se je vse skupaj sploh začelo? V drugi polovici 60. let se je v takratni občini Mozirje, ki je obsegala celotno Zgornjo Savinjsko dolino, zaradi naraščajoče brezposelnosti, zlasti ženske delovne sile, izkazala potreba po novih delovnih mestih. Vodstvo tedanje občine je želelo, da bi v dolini zgradili tovarno s proizvodnim programom, ki bi zmanjšal odvisnost od lesne industrije, kmetijstva in razvijajočega se turizma. Ravno v tistem času se je velenjsko Gorenje pripravljajo na širitev proizvodnega programa. Po zaslugi takratnega direktorja Ivana Atelška, ki je želel nekaj prispevati k razvoju »svoje« Zgornje Savinjske doline, je leta 1970 v Nazarjah začel delovati obrat Gorenja, ki se je ukvarjal s proizvodnjo stenskih kuhinjskih tehtnic za nemško podjetje Krups. Od začetnih 68 zaposlenih, ki so v prvem letu obstoja tovarne izdelali 15 tisoč aparatov, se je število zaposlenih povečalo na 1.700, proizvodnja gospodinjskih aparatov je narasla na več kot osem milijonov izdelkov na leto. Naslednik nekdanjega Gorenjevega obrata je od leta 1993 podjetje BSH Hišni aparati Nazarje. Danes je, kot je predstavljeno na razstavi, eno največjih proizvodno-razvojnih središč malih gospodinjskih aparatov v Evropi in eno najpomembnejših ter uspešnih podjetij v koncernu BSH.
Kot smo živeli nekoč
Obletnica tovarne se lepo povezuje s sedemdesetletnico Tehniškega muzeja Slovenije, osrednjega slovenskega muzeja, ki zbira, ureja, hrani in raziskuje gradivo, ki je povezano z razvojem obrti in industrije na slovenskih tleh ter tako skrbi za dediščino, ki je bistveno vplivala na življenje prebivalcev Slovenije. Prvi začetki muzeja so bili sicer povezani z gozdarstvom, lesarstvom in lovstvom. Muzej je nato postopoma pridobival dodatne prostore v Bistri in v njih predstavljal nove vsebine. Posebno mesto zavzema zbirka limuzin, ki jih je uporabljal Tito. Gre za redke primere prestižnih avtomobilov z veliko tehnično in zgodovinsko vrednostjo. Za obiskovalce so zagotovo tudi izjemno zanimivi avtomobili, ki so jih pred desetletji sami vozili po slovenskih cestah, na katerih so danes že prava redkost. Med njimi so »fički«, »katrce«, »stoenke«, »yugeci« in ostali podobni lepotci iz jugoslovanskih časov, ki obiskovalcev zagotovo ne pustijo ravnodušnih. Seveda je to le peščica od vseh eksponatov. Obiskovalci si lahko ogledajo še predmete s področij ribolova, lova, lesarstva, kmetijstva, gozdarstva, vodnih pogonov, vodnega pogona, elektrotehnike, tekstilstva, tiskarstva, pošte in telekomunikacije ter tudi strojegradnje, medicinske tehnike in robotike.
V središču hrana
Hrana ima letos v Bistri posebno mesto, saj je Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021. »Druga polovica letošnjega leta je v Tehniškem muzeju Slovenije v znamenju projekta Tehnika v gospodinjstvu. Pod drobnogledom je hrana, ki od nekdaj kroji vse ravni našega življenja in vpliva nanje. Predstavljamo premično in nesnovno kulturno dediščino na področjih pridelave, predelave in uživanja hrane, v tem okviru se posvečamo tudi aktualnim temam, kot so samooskrba, trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo,« je pojasnila vodja projektne skupine Tehnika za gospodinjstvo Irena Marušič. Projekt, ki na različnih ravneh osvetljuje pomen sonaravnega bivanja in trajnostnega razvoja gastronomije ter krepi nacionalno promocijo kulinarike, obsega tri razstave s področja gastronomije. Prva je o malih gospodinjskih aparatih. Odprli so jo junija, na ogled bo še do konca leta.
