Manj dobička in tudi manj izgube
Po nekaj letih zelo dobrega poslovanja se je lani gospodarska rast na Celjskem umirila. Razlogi so predvsem ohlajanje tujih trgov in visoki stroški energije. Po podatkih, ki jih je na osnovi oddanih in še nerevidiranih letnih poročil pripravila celjska izpostava Ajpsa, so gospodarske družbe ustvarile manj prihodkov od prodaje kot leta 2022, imele so manj čistega dobička, a tudi manj izgube. Neto čisti dobiček je znašal 462 milijonov evrov, kar je največ doslej. Vrednost izvoza se je znižala, zvišalo se je število zaposlenih. Plačilna disciplina in likvidnost sta se nekoliko poslabšali. Povprečne plače v regijskih podjetjih še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem. Tako kot predlani so ga presegle le plače v občini Štore.
V 21 občinah celjske regije je lani poslovalo 52 velikih, 120 srednjih, 995 majhnih in 4.943 mikrodružb. Ustvarile so 9,761 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je realno 3,7 odstotka manj kot v letu 2022. Razlog za padec prodaje sta skromnejša domača potrošnja in padec prodaje na trgih Evropske unije.
Najbolj prodajani kovinski izdelki
Največ prihodkov, izvoza, čistega dobička in tudi izgube so ustvarile velike družbe, a so najmanjše, ki jih je v regiji največ in v povprečju zaposlujejo manj kot deset ljudi, skupaj zabeležile 21-odstotno rast prihodkov in povečale tudi izvoz.
Po obsegu prihodkov, ustvarjenih z izvozom, so še vedno na prvem mestu proizvodne družbe. Med njimi vodijo tiste, ki izdelujejo kovinske izdelke. Sledijo proizvajalci strojev in naprav, kemikalij in kemičnih izdelkov ter kovin. Malo več kot 16 odstotkov izvoza so ustvarile družbe s področja trgovine. Na tujih trgih je bilo najmočnejše gospodarstvo celjske občine, ki je ustvarilo 33 odstotkov celotnega izvoza regije. Na drugem mestu so bile žalske družbe s 14-odstotnim deležem in na tretjem družbe iz občine Zreče, ki so k skupnemu izvozu prispevale 10-odstotni delež.
Najmočnejša predelovalna dejavnost
Motor rasti regijskega gospodarstva je še vedno predelovalna industrija (v državi je na prvem mestu trgovina), ki je lani ustvarila 3,508 milijarde evrov ali 36 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje. Družbe v tej dejavnosti so izrazito izvozno usmerjene, saj so na tujih trgih prodale 2,270 milijarde izdelkov in storitev, kar predstavlja dve tretjini vsega izvoza. Zaposlovale so 19.634 ljudi ali dve petini vseh delavcev v regiji in ustvarile približno tretjino čistega dobička. Poslovno leto so zaključile s 168,5 milijona evrov neto čistega dobička, kar je 50 milijonov evrov manj kot predlani. Izgubo je imelo 146 družb, skupaj je znašala 24 milijonov evrov.
Na drugem mestu po gospodarski moči ostaja trgovina. Trgovska podjetja so lani imela 3 milijarde evrov prihodkov od prodaje, od tega so jih 560 milijonov evrov ustvarile z izvozom. Njihov čisti dobiček je nekoliko presegel 93 milijonov evrov in je bil nižji od predlanskega, čista izguba, ki jo je zabeležilo 339 družb, je znašala 14 milijonov evrov.
Gradbeništvo, ki je že predlani doseglo zelo dobre poslovne rezultate, se je lani še bolj okrepilo. Ustvarilo je 940 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 130 milijonov evrov več kot predlani in pomeni skoraj desetino prihodkov vsega regijskega gospodarstva. Gradbena podjetja so lani povečala tudi čisti dobiček. Znašal je 54 milijonov evrov, kar je 62 odstotkov več kot predlani.
Dobička manj kot predlani
S čistim dobičkom, ki je skupaj znašal 526 milijonov evrov in je bil od predlanskega nominalno nižji za dva odstotka, realno pa za 8,8 odstotka, je poslovalo 71 odstotkov vseh družb.
Trideset odstotkov čistega dobička ali 158 milijonov evrov je ustvarilo 43 velikih družb. Najvišjo rast, bila je 52-odstotna, so zabeležile mikrodružbe, ki so skupaj imele 92 milijonov evrov čistega dobička.
Malo manj kot polovico čistega dobička je ustvarilo celjsko gospodarstvo. Sledita mu občini Žalec in Rogaška Slatina. Predlani je bila na tretjem mestu občina Šentjur. (Foto; Andraž Purg)
Članek si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 23. maj 2024.
