»Največji izziv je skrb za vse ljudi, ki še niso v svojih domovih«
Natanko na lanski občinski praznik so občino Ljubno prizadele katastrofalne poplave. Povodenj je s prireditvenim šotorom v Vrbju odnesla tudi občinsko praznovanje in občino pahnila v leto, polno izzivov in preobratov. »Letošnji občinski praznik zagotovo pričakujemo s strahom. Upam, da se bo dobro izteklo in da bo to dober znak za našo prihodnost,« v dneh pred praznovanjem pravi župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Na Ljubnem namreč tudi leto dni po poplavah ostaja veliko neznank. Ob načrtovanju trajnih protipoplavnih ukrepov je eden največjih izzivov negotovost občanov, ki še vedno ne vedo, ali se bodo morali preseliti ali ne.
Ljubno v teh dneh živi za Flosarski bal, s katerim že 64. leto ohranja tradicijo splavarjenja lesa po Savinji. V 10-dnevnem programu se bodo zvrstile številne dejavnosti, ki bodo vrhunec dosegle to nedeljo s spustom »flosa« po Savinji in s tradicionalnim krstom mladega »flosarja«. Čeprav v občini vlada praznično vzdušje, v ozadju še vedno ostaja nekoliko grenak priokus lanske ujme, ki je ravno v tem času močno razdejala občino. Škoda na občinski infrastrukturi je bila ocenjena na približno 50 milijonov evrov, velika škoda je bila tudi na zasebnih zemljiščih, objektih in kmetijskih površinah. »Upam, da bodo sistemi sofinanciranja projektov in državnih naložb trajni in da nam bodo tudi v srednjeročnem obdobju zagotavljali uspešno izvedbo potrebnih naložb,« ob tem pove ljubenski župan Franjo Naraločnik.
Občina Ljubno je bila v lanskih avgustovskih poplavah ena najbolj prizadetih občin v državi. Kakšno je stanje v občini leto po poplavah?
Od lanskega avgusta je naša osnovna naloga, da vzpostavimo stanje čim prej nazaj v takšno, kot je bilo pred poplavo. To je predvsem zaveza za vse, ki so že leto brez svojih domov in imajo v najemu stanovanje ter nestrpno čakajo nova mesta, kjer bodo lahko začeli gradnjo svojih novih hiš. Druga naloga je, kako čim hitreje priti do tega, da državna tehnična pisarna potrdi naše projekte, da jih lahko začnemo uresničevati. Gre za projekte velikih vrednosti, ki jih še moramo izvesti, predvsem cesto proti Rastkam, proti Planini in Smrekovcu s celotno komunalno ureditvijo. Opravljenega je že precej dela, porabljena je bila tudi že prva tranša, ki smo jo kot predplačilo dobili od vlade. Poleg treh milijonov evrov za posredovanja smo porabili še približno pet milijonov za sanacijska popoplavna dela.
Vladni seznam za morebitno rušenje hiš po enem letu še ni končan. Koliko družin v občini je še vedno v negotovosti, ali se bodo selile ali ne?
V tem času je v naši občini sklepe o nadomestitvenih gradnjah pridobilo 13 gospodinjstev. Čakamo še na analize od pet do deset objektov, ki ležijo ob vodotokih, predvsem ob Savinji. Enajst gospodinjstev v občini je trenutno nastanjenih v drugih objektih, bodisi pri prijateljih, znancih ali sosedih. Nekaj si jih je našlo druge trajne rešitve in bodo lahko npr. ostali pri družini v večgeneracijskem gospodinjstvu ali želijo kupiti stanovanje v večstanovanjskem objektu. Trenutno imamo sedem gospodinjstev, za katera intenzivno pripravljamo prostorske preveritve in občinske podrobnejše prostorske načrte, da jim bomo zagotovili spremembo namembnosti zemljišč iz kmetijske v stavbno in da bodo lahko čim prej dobila gradbeno dovoljenje in začela graditi.
Kako ocenjujete do zdaj opravljeno delo? Ste z vidika odpravljanja posledic ujme zadovoljni?
Nikoli ne smemo biti zadovoljni, predvsem iz razloga skrbi za gospodinjstva, ki imajo še vedno v najemu stanovanja. Kar zadeva posredovanje na vodotokih, je bilo to izvedeno v izjemnih razsežnostih. Struge vodotokov so pravzaprav izpraznjene in ponujajo osnovno protipoplavno zaščito. Seveda se brez trajnih rešitev še vedno bojimo vsake slabše vremenske napovedi, predvsem zaradi naselja Loke in tamkajšnje industrijsko-poslovne cone. Vemo, da bi vsakršno poplavljanje tega dela povzročilo katastrofo drugih razsežnosti. Selitev izjemno uspešnih gospodarstvenikov iz našega kraja bi pomenila izgubo delovnih mest in to je ta druga velika razsežnost poplav. Pomembno je, da se vsaj za ta prednostna območja čim prej zagotovi trajna protipoplavna zaščita, ki bo zagotavljala, da bodo lahko podjetja na tem mestu delovala še naprej. Seveda ob tem zelo razmišljamo in tudi že umeščamo njihove dodatne podjetniške kapacitete na mesta, ki bodo poplavno varna.
Foto: Andraž Purg
Celoten intervju preberite v zadnji tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšla 1. 8. 2024.
