Arhiv NTRC

Kmetje od vlade zahtevajo takojšen umik Uredbe o Programu upravljanja območij Nature 2000 do leta 2028. Natura 2000 ni nekaj novega, gre za mrežo posebnih varstvenih območij, ki jo je Evropska unija vzpostavila, da bi ustavila izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Za upravljanje Nature 2000 v Sloveniji je bistven Program upravljanja območij Natura 2000. Prvi tovrsten program je bil sprejet leta 2007, drugi osem let kasneje, kmete pa razburja predlog programa, ki je predviden do leta 2028.

Kaj je tisto, kar kmete pri predvidenem programu upravljanja najbolj žuli? Po besedah Primoža Pevca, ki z družino živi na živinorejski kmetiji na Ponikvi v občini Šentjur, kmetje niso mogli sodelovati pri pripravi programa in niso mogli dajati svojih pripomb. Moti jih tudi, da uredba za nekatera območja, kot sta Ljubljansko barje in Planinsko polje, predpisuje režim upravljanja. To pomeni, da bo moral kmet na zemljišču v svoji lasti, ki sodi pod Naturo 2000, delati tako, kot bo predpisoval ta program. »Prepovedana je paša na teh območjih. Sporni so še nekateri datumi za nekatera opravila. Košnja je na primer prepovedana do 31. julija. Takšna trava je popolnoma neuporabna za krmo živali, saj je preveč stara in onesnažena s plesnimi. Če kmet s košnjo čaka tako dolgo, lahko začnejo v zemlji vznikati že posamezne invazivne rastline.«

Se bodo zaostrovanja razširila?

Pevec se boji, da je to le začetek in da bodo lahko odločevalci režim upravljanja kasneje, če se bo kje izkazalo slabše stanje živalskih in rastlinskih vrst, razširili tudi na druga območja. V naši regiji so med območji, ki sodijo v Naturo 2000, med drugim konjiško polje ob reki Dravinji, območje Senožet in Loč, območje Kozjanskega parka ... Na celjskem koncu so takšna območja med drugim v kraju Žepina, v šentjurski občini gre za nekatera zemljišča ob reki Voglajni in Kozarici, na Ponikvi je takšno območje tudi rastišče velikonočnice. Pevec pravi, da je območja, kot je omenjeno rastišče vijoličaste cvetlice, vsekakor treba zaščititi. Problematično se mu zdi, da bi območja, kjer je kmetovanje zdaj nemoteno, sčasoma lahko postala podvržena strožjim režimom. »Kmetje se na svoji zemlji odločajo za večje naložbe, gradijo hleve in podobno. Če bodo na teh območjih kdaj strožje omejitve, bodo lastnikom teh zemljišč ostala velika posojila, ki jih morda ne bodo več mogli odplačevati. Bojimo se, da bo to pripeljalo do tega, da bodo banke pobrale svoje in bo prišlo do razlastninjenja, kmetje pa bodo lahko s culo odšli po svoje.« Omenil je, da je naravo vsekakor treba varovati. A med kmetijci med drugim vlada prepričanje, da se za pobudami po strožjih okoljevarstvenih predpisih skrivajo tudi želje okoljevarstvenih organizacij po denarju oz. črpanju sredstev na razpisih.

Ukrepom se pridružijo prostovoljno

V oddelku za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje so pojasnili, da na območjih Nature 2000 nista splošno prepovedana gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. Slednja sta znotraj območij Nature 2000 omejena oz. prepovedana na kmetijskih zemljiščih, ki so vključena v ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna-plačila (KOPOP) in SOPO – sheme za podnebje in okolje. Oba ukrepa sta del Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Kmetovalci se v te ukrepe lahko vključujejo prostovoljno, če izpolnjujejo splošne pogoje in obveznosti programov. »Intenzivni kmetje se za te ukrepe težje odločijo zaradi obilice omejitev. Manjše in srednje kmetije, ki še redijo travojede živali in obdelujejo zemljišča ter tako ohranjajo krajino, se za vstop v ukrepe večinoma ne odločijo zaradi obsežnega administrativnega dela, povezanega z izvajanjem zahtev,« so pojasnili.

Kmetovalci lahko za izvajanje zahtev posameznih ukrepov prejmejo neko finančno nadomestilo. A v oddelku za kmetijsko svetovanje pravijo, da nadomestilo ne zadošča za kritje izpada krme oz. njene slabe kakovosti, prav tako ne zadošča za strošek nakupa bolj kakovostne krme in dodatkov za prehrano lastnih živali. Nekatera izplačila so predvidena tudi za območja, kjer naj bi bil vzpostavljen varstveni režim kmetovanja. A Pevec pojasnjuje, da to ne odtehta tega, da lastniki zemljišč na svoji zemlji ne morejo imeti več njiv in da tam ne morejo več pridelati lastne hrane.

Natura 2000 niso le omejitve

Z Naturo 2000 imajo veliko izkušenj v Kozjanskem parku. Na območju, kjer se razteza omenjeni park, v mrežo posebnih varstvenih območij sodi skoraj 70 odstotkov površin. Višja naravovarstvena svetovalka Tatjana Kotnik je dejala, da je Natura 2000 po izkušnjah sodelavcev tega zavoda sistem, ki je zelo učinkovit glede naravovarstva, v Kozjanskem parku z njegovo pomočjo lažje varujejo življenjski prostor nekaterih vrst rastlin in živali. Pomemben je tudi zato, ker Kozjanskemu parku omogoča pridobivanje dodatnih evropskih sredstev oz. višje financiranje. »Od leta 2004 smo izvedli 14 projektov v vrednosti skoraj 1,8 milijona evrov, ki so bili financirani zaradi Nature 2000, poleg tega je imelo pet strokovnjakov zaposlitev za obdobje 16 let.«

Ena od njihovih dobrih praks, povezanih z Naturo 2000, je ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov, s pomočjo česar že več kot 23 let skrbijo za življenjski prostor številnih ogroženih ptic in žuželk. »Sodelujemo z lastniki zemljišč in z drugimi na območju in ustvarjamo dobro prakso upravljanja Nature 2000. Slednja prinaša vrsto možnosti za nadomestila lastnikom zemljišč, medtem ko druge oblike varstva tega nujno ne vključujejo. Sredstva so na voljo s pomočjo različnih projektov ali kot nadomestila za prilagojeno kmetovanje in upravljanje gozda.«

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku