Ponuditi želita košček raja
Biti oskrbnik oziroma najemnik planinske koče je po izkušnjah planinskih društev sodeč, ki težko najdejo primerno osebje, vse prej kot sanjski poklic. A za Sebastijana Salmiča in Tjašo Vodeb je predstavljal ravno to. Dolgo sta si namreč želela, da bi nekoč lahko prevzela skrbništvo ene od koč. Pred dobrim letom sta svoje sanje začela uresničevati na Kopitniku. Pred kratkim sta najemno pogodbo s Planinskim društvom Rimske Toplice podaljšala še za pet let.
»Kopitnik je prečudovit! Komaj čakava na nove dogodivščine in na ustvarjanje novih čudovitih spominov v naši planinski koči,« je mlad par sporočil ob podaljšanju skrbništva nad kočo. V prvem letu sta sicer spoznala, da je biti oskrbnik koče velika odgovornost, ki terja tudi veliko dela, vendar Sebastijan in Tjaša dodajata, da pri tem tudi neizmerno uživata in da sta željna novih izzivov. V prvem letu sta dokazala, da je koča v dobrih rokah. Svojo pozitivno energijo prenašata tudi na obiskovalce ter z veseljem prisluhneta njihovim zgodbam. Zato se ti na Kopitnik radi vračajo.
Nepričakovano
Za Sebastijana in Tjašo je bil ob začetku lanskega poletja »usoden« pohod na Kopitnik. »Tam sva izvedela, da z razpisom iščejo novega oskrbnika koče. Prijavila sva se in bila izbrana. Zgodilo se je povsem nepričakovano. Vprašala sva se, ali je to usoda, saj sva se pred tem pogovarjala o ideji, da bi živela v kateri od koč.« Njuno poigravanje z idejo oskrbništva se je tako prelevilo v pravi poslovni načrt, ki je prepričal vodstvo Planinskega društva Rimske Toplice. Za Sebastijana, ki prihaja iz okolice Krškega, in za Celjanko Tjašo je skrb za planinsko kočo na Kopitniku prvi ›izlet‹ v gostinstvo. Oba sta namreč zaposlena v javni upravi, na sodišču, konce tedne pa preživljata na Kopitniku. Kot pravita, jima koča kljub obilici dela predstavlja poseben kotiček za sproščanje in iskanje miru po napornem delovnem tednu v službi.
Ko sta pred enim letom kočo prevzela v upravljanje, so bile njune predstave precej idilične, priznavata. »Vse skupaj sva si zamislila zelo lahkotno, preprosto. Mislila sva, da bova vse lahko opravila sama, a sva kmalu ugotovila, da potrebujeva pomoč v kuhinji, kjer kuhalnico vihti Sebastijanova mama. Pričakovala sva tudi nekoliko več obiskovalcev, a očitno Kopitnik še ni širše poznan,« pravi Tjaša. A se s Sebastijanom ne pritožujeta. »Ni nama žal, da sva se odločila za to pot. Čeprav delo ni lahko, naju to veseli in tu se sprostiva. Tako kot midva dajeva obiskovalcem dobro energijo, tako nama jo oni vračajo.« Dodajata, da jima motivacijo dajejo tudi prijazni domačini, ki ju spodbujajo pri njunem prizadevanju, da bi na Kopitnik privabila čim več obiskovalcev.
Preprosto in okusno
»Najina želja je pohodnikom in obiskovalcem ponuditi košček raja, sprostitve in miru ter najslajšo domačo kulinariko,« pravita sogovornika. V ponudbi imata hrano, značilno za planinske koče, zlasti jedi na žlico, stalnica je tudi domač jabolčni zavitek, občasno postrežeta tudi čevapčiče in kremne rezine, medtem ko o dodatni kulinarični ponudbi ne razmišljata. »Med obiskovalci se je najbolje ›prijela‹ gobova enolončnica, ki jo strežemo vsak konec tedna, medtem ko hamburgerjev ali lignjev tu ne boste našli,« pravita Sebastijan in Tjaša. Sicer opažata, da so gostje glede hrane čedalje zahtevnejši in si želijo vse mogoče. A so na drugi strani tudi zelo hvaležni in znajo ceniti preprosto in okusno domačo hrano.
Za ljubitelje narave in športa
Za Sebastijana in Tjašo je planinska koča na Kopitniku ena najlepših v slovenskem sredogorju. Želita si, da bi jo spoznalo čim več ljudi. Z obiskom sta sicer zadovoljna, si pa želita še večjega. »Obisk je odvisen od sezone. Trenutno je ospredju obisk visokogorja, kar se zadnji mesec in pol pozna pri obisku naše koče. Največ ljudi sicer pride ob nedeljah. Planincev ni veliko, gostimo pa zelo veliko domačinov, tudi pohodniki iz Hrastnika in Trbovelj pridejo, kar nekaj je tudi Hrvatov, saj so tamkajšnja planinska društva pobratena z našimi. Pogrešava pa več obiskovalcev iz Rimskih Toplic,« naštevata mlada oskrbnika, ki sta polna idej, kako še dopolniti in obogatiti ponudbo v koči in na Kopitniku. Med drugim si želita več zaključenih družb in več obiskov otrok, bodisi v okviru šolskih ali vrtčevskih obveznosti. Pri koči so za najmlajše nameščena tudi nova otroška igrala.
Okolica koče ponuja tudi možnost za raziskovanje. Kopitnik je namreč zaradi bogate ilirske flore in posameznih alpskih vrst ter nahajališča endemičnih in ogroženih vrst uvrščen v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Pester je tudi živalski svet. Tamkajšnji mešani gozdovi nudijo zatočišče celo muflonom in gamsom. In še po nečem je znan ta vrh. Je namreč priljubljeno vzletišče za jadralne padalce.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
